Državni zbor je na izredni seji sprejel dve prelomni noveli – novelo stanovanjskega zakona ter novelo zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj.
Gre za prelomni zakonodajni dvojček, s katerim vlada dr. Roberta Goloba in koalicija na čelu s Svobodo uresničujeta eno svojih osrednjih zavez – zagotavljanje dostopnih in kakovostnih stanovanj za ljudi. Po desetletjih zanemarjanja stanovanjske problematike je to zgodovinski korak k pravičnejši in učinkovitejši stanovanjski politiki v Sloveniji.
Stabilen vir financiranja – temelj za novo stanovanjsko desetletje
Novela zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj uvaja stabilen in predvidljiv vir sredstev – 100 milijonov evrov letno v naslednjih desetih letih. Od tega bo 75 milijonov letno namenjenih Stanovanjskemu skladu RS za gradnjo v lastni režiji in sofinanciranje občinskih projektov, 25 milijonov evrov pa SID banki za subvencioniranje ugodnih posojil, ki bodo dostopna tudi lokalnim skladom in neprofitnim organizacijam.
Zakon omogoča dolgoročno, strateško načrtovanje gradnje stanovanj na državni in lokalni ravni. Prvič v zgodovini imamo pred sabo desetletno obdobje, v katerem bo mogoče vsako leto zgraditi 2000 stanovanj.
S kombinacijo državnih sredstev, namenskega premoženja in ugodnih posojil SID banke bodo stanovanjski sklad, občine in drugi akterji sposobni ne le dokončati obstoječe projekte, temveč začeti tudi ambiciozne nove načrte, ki bodo reševali stanovanjske potrebe ljudi tam, kjer so te največje.
Več stanovanj, več pravičnosti
Sprejeta novela stanovanjskega zakona prinaša več prožnosti in učinkovitosti pri dodeljevanju javnih najemnih stanovanj. Ključno novost predstavlja obvezna prednostna obravnava mladih in mladih družin, s čimer vlada odgovarja na alarmantne razmere, ko si mladi v Sloveniji zelo težko zagotovijo samostojno bivališče, pogosto pa je to celo nemogoče.
Občine bodo po novem imele večjo avtonomijo, da del stanovanjskega fonda namenijo poklicnim skupinam, ključnim za delovanje lokalnih skupnosti – npr. medicinskim sestram, učiteljem in drugim. Ta ukrep bo omogočil boljšo kadrovsko stabilnost in socialno varnost v posameznih okoljih.
Novela uvaja tudi postopno prilagoditev neprofitne najemnine, ki že dolgo ne omogoča niti osnovnega vzdrževanja stanovanj. Dodatek za vzdrževanje bo določen glede na starost stanovanja, celotna shema pa bo še naprej ohranjala dostopnost za vse. Pomemben premik predstavlja tudi prenos subvencioniranja neprofitne najemnine iz občin na državo, kar občinam omogoča večjo fleksibilnost in razbremenitev proračunov.
Od mrtvila k preboju: številke govorijo same zase
Podatki o preteklih vlaganjih v stanovanjsko politiko nazorno pokažejo, kako zapostavljeno in zanemarjeno je bilo to področje: v celotnem obdobju nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2022 je bilo za gradnjo stanovanj namenjenih zgolj 14 milijonov evrov. Vlada dr. Roberta Goloba pa bo samo v obdobju 2023–2026 namenila dvajsetkrat več sredstev, kar zgovorno priča o resnosti in ambiciji novega pristopa.
S tako odločno zakonodajo vlada in koalicija tudi uresničujeta 28. člen Ustave RS, ki določa, da mora država ustvarjati možnosti, da si državljani lahko zagotovijo primerno stanovanje. Ta ustavna določba je bila predolgo zgolj črka na papirju. Zdaj pa prvič dobiva resnično vsebinsko in finančno podlago.
Stanovanje je dom – ne le naložba
Zakonodajni paket se nadaljuje še s pomembno novelo zakona o gostinstvu, ki je trenutno v parlamentarni proceduri. Ta bo urejala kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene, kar je eden ključnih dejavnikov, ki so prispevali k dvigu cen najemnin in pomanjkanju stanovanj v najbolj obremenjenih občinah.
Predlog novele jasno sporoča: stanovanja niso zgolj investicijski produkt, temveč predvsem dom. Prav zaradi tega bo v občinah, kjer je pritisk trga najmočnejši, mogoče bolj natančno uravnavati, koliko stanovanj je na voljo za kratkoročni najem in koliko jih ostaja za prebivalce. Hkrati novela omogoča tudi več svobode sobodajalcem na območjih, kjer stanovanjske stiske ni – tam bo njihovo delovanje manj omejeno kot doslej.
Odgovor na izziv generacije
V Svobodi ocenjujemo, da je stanovanjska problematika eden največjih izzivov sodobnega časa. Temu primeren je bil tudi zapis v koalicijsko pogodbo, ki je med prioritetami izpostavil reševanje stanovanjskega vprašanja mladih – s povečanjem dostopnosti stanovanj in študentskih domov ter s spodbujanjem raznolikih oblik bivanja.
»Prvič po več kot dveh desetletjih imamo priložnost, da vzpostavimo pravičen, učinkovit in predvidljiv sistem javnih najemnih stanovanj, ki bo dolgoročno izboljšal bivanjske pogoje številnim prebivalkam in prebivalcem,« je poudarila poslanka Svobode Sara Žibrat.
Prvič po več kot dveh desetletjih imamo priložnost, da vzpostavimo pravičen, učinkovit in predvidljiv sistem javnih najemnih stanovanj, ki bo dolgoročno izboljšal bivanjske pogoje številnim prebivalkam in prebivalcem.
Politični pogum in odločnost za dostojno življenje
Sprejeta zakonodaja ni zgolj skupek členov, je dokaz, da se stanovanjsko politiko da voditi odgovorno, dolgoročno in s čutom za ljudi. Gre za politični preobrat, ki vrača stanovanjsko politiko iz rok trga nazaj v središče javne skrbi. Po dolgih letih mrtvila, ko so stanovanja služila dobičku, zdaj znova postajajo to, kar morajo biti – domovi.
Vlada in koalicija na čelu s Svobodo s tem jasno sporočata, da sta pripravljeni delati za ljudi in ne za interese kapitalskih elit. In to s konkretnimi rezultati – s sredstvi, zakonodajo in vizijo za prihodnost. To je politika dostojnega življenja, ki postavlja človeka na prvo mesto.
