Poslanka Svobode Janja Sluga je v televizijski oddaji 24ur Zvečer na POP TV zastopala barve naše stranke v soočenju štirih največjih parlamentarnih strank na temo posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter o gojenju in posedovanju konoplje.
O najpomembnejših družbenih vprašanjih morajo neposredno odločiti državljani
Kot predlagatelji posvetovalnih referendumov smo v Svobodi prepričani, da nekaterih najpomembnejših družbenih odločitev ni mogoče sprejemati samo preko političnih predstavnikov, ampak je treba tovrstne odločitve, še posebej če presegajo sedanje generacije in imajo velik vpliv na prihodnje, prepustiti državljanom. In namen referenduma, ki sodi med ustavne institute neposredne demokracije, je prav to – da se državljani neposredno izrečejo o določenem vprašanju.
Javna razprava o ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja intenzivno poteka že več kot šest let, zato v Svobodi menimo, da si je velik del državljanov v tem času že izoblikoval stališče. Po trenutni zakonodajni ureditvi hudo trpeči umirajoči, ki si želi lažje smrti, nima enake možnosti uresničevanja svojih vrednot kot oseba, ki ji življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to neločljivo povezano s hudim trpljenjem. Zakon, ki bi to uredil, bi prvi skupini omogočil, da bo lahko dosledneje uveljavila svoje vrednote tudi ob koncu življenja, ne da bi drugi skupini krnili možnosti življenja v skladu z njenimi življenjskimi prepričanji.
Prostovoljno končanje življenja je zelo intimna odločitev vsakega posameznika
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je etična potrditev avtonomije, svobode in pravice do dobrobiti trpečega posameznika. Gre namreč za pomoč osebi, ki zaradi bolezni zelo trpi, ki nima na razpolago drugih načinov, da bi ustrezno ublažila trpljenje in ki se za končanje življenja odloči z vidika svoje lastne dobrobiti, ki pa je prenehanje neznosnega trpljenja. »To je zelo intimna in osebna odločitev vsakega posameznika. Tisto, kar zagovarjamo v Svobodi, ni to, da svoje mnenje vsiljujemo drugim, ampak da vsak odloča o sebi,« je poudarila poslanka Sluga.
»Kot povedo zdravniki, paliativa v desetih odstotkih ni uspešna. Torej v desetini primerov ni mogoče ustrezno olajšati trpljenja, bolečin, tako telesnih kot psihičnih. Zato si želimo, da bi se lahko vsak, ki se znajde v takšni situaciji, odločil tudi za prostovoljno končanje življenje, da bi si s tem olajšal neizogibno trpljenje. Tisti, ki si tega ne želijo, pa seveda tega tudi ne bodo storili. Vsi smo na strani življenja, govorimo zgolj o tem, kako ljudem zagotoviti dostojne zadnje trenutke življenja. Ne govorimo o zlorabah – zakon, ki je bil na naših mizah, predvideva 18 varovalk -, ampak o možnosti izbire,« je dejala Sluga.
Sodobna paliativa ne izključuje potrebe po možnosti izbire
Po njenih besedah sodobna, razvita paliativa še ne pomeni, da je takšna možnost izbire odveč, da je nepotrebna: »Tudi zdravniki pričajo o stiskah ljudi, ki trpijo, pa tudi o stiskah zdravnikov, ki nekoga puščajo v neznosnem trpljenju, čeprav jih ta prosi, naj mu pomagajo pri prostovoljnem končanju življenja. Ali je pravično, da je to na voljo le premožnejšim, ki lahko svojo odločitev udejanjijo v Švici? Preprosto želimo izvedeti, kaj si ljudje mislijo o teh pomembnih temah. Prepričana pa sem, da imajo ljudje v veliki meri že izoblikovana stališča o vseh referendumskih vprašanjih.«
Prav tako v Svobodi podpiramo legalizacijo gojenja konoplje za medicinsko rabo, saj želimo izboljšati dostopnost bolnikov do konoplje, pospešiti raziskovanje tveganj in učinkov konoplje, spodbuditi strokovna izobraževanja in opolnomočiti zdravstveno stroko za varno predpisovanje kanabinoidov. Čeprav je v Sloveniji uporaba konoplje v medicini dovoljena že od leta 2017, pa je področje pridelave in predelave konoplje še vedno zakonodajno neurejeno. Vedno več razvitih držav v Evropi in po svetu postopno dekriminalizira in dopušča splošno uporabo konoplje. Nazadnje je to storila tudi Nemčija, po kateri se Slovenci radi zgledujemo.
V Svobodi za postopno in nadzorovano legalizacijo konoplje
Poslanka Sluga je poudarila, da je to področje treba urediti na način, da bo trg urejen, da bodo zagotovljene varovalke in da bodo imeli ljudje podatke o tem, kakšne sestavine so v izdelkih s konopljo. »Sprejeti je treba stroge ukrepe, da otroci tega ne bodo uporabljali,« je odgovorila na očitke, da bi legalizacija povečala uporabo konoplje med mladimi. V Svobodi sicer zagovarjamo postopno in nadzorovano legalizacijo konoplje, po zgledu razvitih držav. Kot začetni korak podpiramo ureditev gojenja konoplje v medicinske namene, kar bo bolnikom omogočilo dostop do kakovostnega naravnega zdravila. Kot naslednji korak pa podpiramo legalizacijo in regulacijo gojenja in posedovanja konoplje za omejeno, predvsem pa za varno osebno rabo.
»Kar 90 odstotkov slovenskih zdravnikov pravi, da konopljo premalo poznajo in da bi se morali bolje podučiti o njenih učinkih. Prav tako 90 odstotkov zdravnikov meni, da je konoplja zdravilna rastlina. Bolniki jo celo uporabljajo, pa to ne povedo svojemu osebnemu zdravniku, ker si zaradi stigmatizacije in neurejene zakonodaje ne upajo, kar pa lahko pomeni kontraindikacijo z drugimi zdravili, ki jih jemljejo in si v resnici sami sebi škodujejo. Če 40 odstotkov ljudi uporablja konopljo, potem je prav, da vedo, kaj uporabljajo, da jim damo navodila, kako naj jo uporabljajo, da bo uporaba varna in da se izognemo stigmatizaciji,« je še dodala naša poslanka.
