Kandidatka Svobode za evropsko poslanko in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper se je udeležila referendumskega soočenja o preferenčnem glasu.
»Z uvedbo preferenčnega glasu dajemo volivcem in volivkam možnost, da odločilno ali pa vsaj mnogo bolj odločilno vplivajo na izbiro kandidata, dajemo jim večjo svobodo odločitve in krepimo demokracijo. Tiste stranke, ki so proti, se očitno bojijo volivcev in ne želijo, da imajo ti večji vpliv na to, kdo bo izvoljen. V Gibanju Svoboda pa dokazujemo, da smo tudi stranke same in njeni predstavniki pripravljeni spremeniti volilni sistem, po katerem smo bili izvoljeni,« je na referendumskem soočenju o preferenčnem glasu poudarila kandidatka Svobode za evropsko poslanko in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper.
Uvedba preferenčnega glasu bo eno izmed štirih referendumskih vprašanj, o katerih se bomo volivci in volivke izrekali skupaj z volitvami v Evropski parlament 9. junija.
Preferenčni glas že po svoji naravi omogoča odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, saj volivke in volivci tako ne dajo glasu samo listi kandidatov (navadno politični stranki), ampak lahko svoj glas namenijo tudi posameznemu kandidatu. To pomeni, da sestava državnega zbora bolj neposredno odraža voljo volivk in volivcev.
»Seveda je SDS edina stranka, ki odločno nasprotuje večjemu vplivu volivcev. To pa zato, ker so v 30 letih v detajle naštudirali sistem teh majhnih okrajev in točno vedo, kam postaviti katerega poslanca, tudi če je ta poslanec iz večjega kraja, da bo izvoljen. Zato pa je SDS edina stranka, ki ima iste poslance v parlamentu štiri, pet mandatov. Seveda si ne želijo, da bi sedaj pa ljudje namesto njih odločali o tem, kdo bo kje izvoljen,« je razloge za nasprotovanje SDS uvedbi preferenčnega glasu pojasnila Kociper.
Opozicija sicer kot razlog proti največkrat navaja to, da naj bi preferenčni glas siromašil podeželje, saj naj bi podeželski kandidati težje bili izvoljeni v državni zbor: »V Svobodi smo prepričani, da to, da mali kraji ne bodo zastopani, ni res. Če je kdo bolj prepoznaven v Kočevju in je to kandidat, ki je prepoznaven, aktiven, pa potem kot poslanec dela v imenu ljudi, je aktiven in dobro zastopa interese ljudi, bo izvoljen lažje kot nekdo, ki je iz Ljubljane, pa recimo nima teh kvalitet,« je enega izmed največkrat slišanih očitkov s strani opozicije zavrnila Kociper.
O preferenčnem glasu se pogovarjamo že več kot desetletje
»Zamerim tistim, ki trdijo, da se o tej zakonodaji ne pogovarjamo že leta in leta. Tudi pri vodji poslanske skupine SDS sem bila, tam so mi rekli, da jih ta debata ne zanima. Dejstvo je, da se je v vseh teh letih že pokazal tisti minimalni kompromis, ta pa predvideva, da bi bile državnozborske volitve po uvedbi te spremembe urejene zelo podobno kot evropske. Torej da bi imeli neobvezni relativni preferenčni glas in obstoječe volilne enote brez volilnih okrajev. Seveda pa bomo tudi vsem drugačnim predlogom drugih strank prisluhnili,« je poudarila Kociper, ki je spomnila na dejstvo, da se o preferenčnem glasu v Sloveniji pogovarjamo že več kot desetletje, vedno, ko je konkreten predlog prišel na glasovanje v državni zbor, pa je za njegovo sprejetje zmanjkalo nekaj glasov.
V Svobodi smo uvedbo preferenčnega glasu obljubili volivkam in volivcem, to je tudi del koalicijskega dogovora. Potrditev na referendumu pa bi bil jasen signal ne samo strankam, pač pa vsakemu poslancu in poslanki posebej, da uvedbo preferenčnega glasu podprejo.
»Pozivam ljudi, naj gredo na referendum, volijo za preferenčni glas in tako dajo politiki jasno sporočilo, da želijo, da se sprejme zakon, ki jim bo tudi na državnozborskih volitvah omogočil večji vpliv na izbiro kandidata ter jim dal možnost, da ga nadzirajo, spremljajo in vidijo, če ustrezno zagovarja njihove interese,« je referendumsko soočenje zaključila Maša Kociper.
