Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v intervjuju za tednik Mladina o tem, kako bomo v Sloveniji dosegli zeleni prehod na področju energetike.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v intervjuju za tednik Mladina o tem, kako bomo v Sloveniji dosegli zeleni prehod na področju energetike.
Brezogljična družba je edina prihodnost, ki jo moramo pustiti svojim zanamcem
»Sem zagovornik vseh energetskih virov, ki niso fosilnega izvora. Brezogljična družba je edina prihodnost, ki jo moramo pustiti svojim zanamcem. Kakšna bo ta mešanica virov je sicer vprašanje nacionalnega konsenza, a glede na to, da imamo zelo dobre izkušnje z jedrsko energijo, ki nam zagotavlja stabilnost, konkurenčnost in zanesljivost pri oskrbi z električno energijo, nimam tudi nobenega razloga proti jedrski energiji.« Osredotočati se zgolj na en vir je nespametno, argumenti, ki jih slišimo s strani zagovornikov obnovljivih virov energije na eni strani in zagovornikov jedrske opcije na drugi, pa se med seboj po ministrovi oceni ne izključujejo: »Naš cilj na ministrstvu je doseči nekakšno zdravo ravnotežje med tistimi, ki se zavzemajo za gradnjo druge nuklearke, in tistimi, ki bi radi več sončnih elektrarn in vetrnic.«
Ključne so investicije v nizkonapetostno omrežje
»V Sloveniji imamo neenakomerno razvito energetsko omrežje. Imamo zelo dobro srednje- in visokonapetostno omrežje, ki je eno najboljših v Evropi. Pri nas je trenutno težava v nizkonapetostnem omrežju.« Minister pojasnjuje, da je to tudi razlog za to, da danes mnogi, ki si doma želijo postaviti sončno elektrarno, naletijo na prepreke, oziroma se jim postavitve ne odobri: »Naš sistem je nastavljen na scenarij, kjer v neki centralni točki elektriko proizvajamo in jo prenašamo po omrežju, včasih tudi na zelo dolge razdalje, ter jo nato porazdelimo med uporabnike. Takoj, ko ta scenarij obrnemo, ko bi moral biti uporabnik tudi pomemben proizvajalec energije, stvar več ne deluje enako dobro.« Minister še pojasnjuje, da je takih težav trenutno največ na mariborskem koncu, skupaj pa v Sloveniji potrebujemo za približno 3,5 milijarde evrov investicij v električno omrežje, če želimo zeleni prehod uspešno udejaniti.
Smo na začetku eksponentne rasti investicij v sončne in vetrne elektrarne, imamo velik potencial
»Sam bi si želel, da bi se občutneje povečale investicije v sončne in vetrne elektrarne, ker smo bili v tem kazalniku resnično sramotno nizko in na repu EU. Zadeva se izboljšuje, vse kaže, da smo na začetku eksponentne rasti.« Po ministrovem prepričanju je velik korak v tej smeri bil storjen tudi z nedavnim sprejemom zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Tako za proizvodnjo električne energije iz vetrnih kot iz sončnih elektrarn imamo tudi zelo velik potencial: »Glavnega potenciala se še niti dotaknili nismo, in to so velike skupnostne sončne in vetrne elektrarne, ki bi bile priključene na omrežja v točkah, kjer prilagoditve ne bodo potrebne. Na mestih, ki smo jih objavili lani jeseni, lahko zgradimo 1700 megavatov sončnih elektrarn. V enem od projektov, ki ga je financirala Evropska komisija, pa smo ugotovili, da imamo v Sloveniji 32 teravatnih ur tehničnega potenciala na področju vetra. Zgolj z vetrom bi lahko pokrili proizvodnjo elektrike za vso Slovenijo,« je glede energetskih potencialov, ki jih imamo v državi, povedal minister.
Tudi pri gradnji jedrske elektrarne bi potrebovali civilni nadzor
»Zato se zavzemam in delam v tej smeri. Da bomo torej tudi pri gradnji drugega bloka čim prej dobili civilni nadzor,« je povedal minister. Pri tem je še izpostavil, da pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne gre za zelo kompleksen projekt, kar tudi upravičuje imenovanje posebnega državnega sekretarja za koordinacijo udeleženih pri projektu gradnje. Poleg tega pa se je trenutna vlada tega projekta lotila na nekoliko drugačen način, kot njeni predhodniki: »Predhodniki so v vlogi za energetsko dovoljenje načrtovali en reaktor z določeno močjo in tipom tehnologije, mi pa želimo prostor odpreti. Ne le, da se bo mogoče pogajati z več dobavitelji, ampak da lahko upoštevamo tudi druge tehnologije. Tudi majhnih reaktorjev ne izključujemo več. Lahko bi se odločili, da v Krškem postavimo šest majhnih reaktorjev.«
Zadnjo besedo bodo imeli ljudje
Zadnjo besedo o tem, kakšno jedrsko elektrarno, kdaj in za koliko denarja bo Slovenija v prihodnje zgradila, bomo imeli državljanke in državljani, najkasneje do leta 2027: »Morda bo referendumov celo več. Verjetno bomo imeli zakon o hitrejšem umeščanju jedrskega objekta v prostor, ker po zakonodaji, kot jo imamo danes, elektrarne še več kot dvajset let ne bo. V drugem zakonu bi lahko določili tehnološko in energetsko tehnologijo, v tretjem pa finančno konstrukcijo. O vsakem od teh zakonov bi lahko imeli referendum.« S tem bi bila zagotovljena čim večja legitimnost projekta, ki bo odločujoče krojil prihodnost energetike v Sloveniji.