Predsednik vlade dr. Robert Golob je bil včeraj gost oddaje 24ur zvečer. Govoril je o ukrepih vlade po nedavnih neurjih, o dolgotrajni oskrbi, zdravstvu in še nekaterih drugih aktualnih temah.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je bil včeraj gost oddaje 24ur zvečer. Govoril je o ukrepih vlade po nedavnih neurjih, o dolgotrajni oskrbi, zdravstvu in še nekaterih drugih aktualnih temah.
S sistemskimi ukrepi bomo dokončno zagotovili, da ljudje poplačilo za škodo prejmejo mnogo hitreje
»Mi smo najprej uredili tisti del, ki se tiče lokalnih skupnosti, ker so občine tiste, ki so zadolžene za reševanje in zaščito. S tem, ko smo uredili sistem predplačil za odpravo škode po intervencijah, smo zagotovili, da intervencije tudi danes potekajo nemoteno, s tem pa bomo zmanjšali tudi škodo na objektih in na premoženju ljudi,« je v oddaji 24ur zvečer pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob. K hitrejšemu poteku intervencij je pripomogla tudi sistemska ureditev državnega financiranja intervencij, ki je v veljavi že od lanskega leta dalje: »Zdaj je to sistemsko urejeno in vsi stroški intervencij so na državi. Tudi zaradi tega potekajo intervencije bistveno hitreje. Seveda pa moramo pohvaliti Slovensko vojsko, slovenskega gasilce in civilno zaščito za njihovo požrtvovalnost na terenu.«
S spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga bo vlada obravnavala na svoji prvi naslednji seji v avgustu, bo omogočena hitrejša pomoč tudi za kmete, ki v nesrečah ali neurjih izgubijo svoj pridelek: »Pomembno je, da pristopimo kot država po sistemu de minimis, to je dovoljen sistem pomoči za tiste kmete, ki imajo stoprocentno uničen pridelek, in jim pomagamo do neke zgornje omejitve. Bojim se, da bodo ta neurja v bodoče stalnica in ne bomo se vsako leto pustili prositi, s sistemskim zakonom bomo stvar raje uredili enkrat za vedno. Verjamem, da bodo ta zakon podprli vsi in da bomo lahko prva povračila po škodi izplačevali že letos, najverjetneje oktobra ali v začetku novembra. Take hitrosti nismo videli še nikoli v zgodovini Slovenije ampak žal nas narava sili k temu, da ukrepamo hitro,« dodaja premier.
Pripravlja se tudi program, ki bo povezal sanacijo objektov z energetsko sanacijo objektov, za kar so že predvidena sredstva iz podnebnega sklada. Ljudje bodo torej lahko ob tem, ko pod ugodnimi pogoji sanirajo svoje objekte po toči ali neurju, hkrati izvedli še energetsko sanacijo.
Prvič omogočamo oskrbo na domu, ki si jo lahko privošči vsak
Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša polno novosti, ki celovito urejajo vse pomembnejše vidike oskrbe starejših. Največ pomislekov je sicer mogoče slišati na račun financiranja nove ureditve. Predsednik vlade dr. Robert Golob je glede tega jasen: »Trenutno ni s tega naslova obdavčen še nihče. Imamo še dve leti časa in če se bo izkazalo, da je ta možnost, ki je danes sprejeta, edina, ki jo najdemo, potem bomo šli z njo naprej.«
Premier poudarja, da je bila sistemska ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe nujna in je v nobenem primeru ne bi mogli v celoti financirati zgolj iz državnega proračuna. Koristi pa imamo od tega vsi, saj se vsak prej ali slej sreča s starajočim se članom družine. Cilj zakona o dolgotrajni oskrbi je predvsem olajšati skrb za starejše, pri čemer je ena od glavnih novosti tudi oskrba na domu: »Danes za tiste, ki ne pridejo v dom, v institucionalno varstvo, žal ni poskrbljeno. Ljudje pa si želimo, da bi čim dlje ostali doma in da bi bila oskrba v starosti na domu. Prvič po dvajsetih letih uvajamo točno to: oskrbo na domu, ki si jo lahko privošči vsak,« je glede tega povedal premier.
Pomembno je, da krepimo javno zdravstveno mrežo
»Ravno to, da zdaj sedim tukaj tudi kot vršilec dolžnosti ministra za zdravje, potrjuje, da je ta reforma osrednja reforma te vlade in bo kot taka tudi izpeljana,« poudarja predsednik vlade dr. Robert Golob. Ključna je po njegovem krepitev javne zdravstvene mreže, kjer bo na prvem mestu bolnik: »Verjamem, da je treba krepiti javne zavode znotraj javne zdravstvene mreže, koncesionarje pa pustiti kot dopolnilo. Nič ni narobe s koncesionarji, a zgraditi moramo tako javno mrežo, ki bo dejansko postavila v ospredje bolnika.«
Glede imenovanja novega ministra za zdravje je predsednik vlade povedal, da bo to nekdo, ki bo znal povezati vse tiste deležnike in vse tiste posameznike, ki danes kljub počitnicam na polno delajo na ukrepih za zdravstveno reformo: »Gre za množico vsaj petdesetih posameznikov, ki danes delajo na reformi. Minister mora biti predvsem povezovalec,« meni premier.
