Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob v večernih oddajah Odmevi in 24ur zvečer ...

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob v večernih oddajah Odmevi in 24ur zvečer. 

»Takoj po poplavah smo obvestili vse sindikate, da je plačna reforma zamaknjena. Fides je vztrajal, ko je šel v stavko, da želi učinek višjih plač, in to občutno višjih plač, z januarjem 2024. Mi v to nismo mogli privoliti,« je ozadje FIdesove stavke še enkrat razložil predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob. 

Kot pravi, ga veseli, da so nekateri stavkajoči že začeli popuščati. Invalidom je, na primer, ponovno omogočeno podaljševanje vozniških dovoljenj: »Bili smo potrpežljivi, tudi spoštljivi. Edina rešitev so kontinuirana pogajanja. Pogajanja so zdaj zelo intenzivna na vseh ravneh, z vsemi 46 sindikati, ker do dogovora tudi v zdravstvu lahko pride samo, če se dogovorimo z vsemi. Mi ne moremo izpustiti medicinskih sester, strežnic zadaj in dvigniti samo najvišjih plač Fidesu. Tega ne moremo, to razumemo verjetno vsi 

Za dokončno razrešitev stavke Fidesa pa sta sicer obe strani, Fides in vlada, sprejeli tudi možnost mediacije: »Danes smo na vladi sprejemali okvir za mediacijo. V tem okviru zelo jasno piše, v 1. točki, da ni nujno, da prekinejo stavko. Pomembno je, da pacient ne trpi. Oni lahko stavko zaradi mene pustijo tako, kot je, ker ne gre za semantiko, niti ne gre za pravni red. Gre za to, da želimo, da v času mediacije pacient ni talec 

S plačno reformo bodo vsi v javnem sektorju na boljšem

»Plače se niso usklajevale dolgih 15 let, zato smo danes v situaciji, da približno 30 tisoč zaposlenih v javnem sektorju prejema manj kot minimalno plačo. Mi smo na prvo mesto pri plačni reformi postavili pogoj, da nihče v javnem sektorju, ki je danes zaposlen, ne sme prejemati manj kot minimalno plačo. To je naše izhodišče. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih mesecih – ker pogajanja res potekajo tedensko – našli rešitev, ki jo bodo tudi sindikati sprejeli,« je pojasnil dr. Golob.  

Kot še poudarja, bo ta rešitev šla najprej v smer odprave nesorazmerij pri najnižjih plačah, ne nujno najvišjih. Dodaja tudi, da je vlada »v plačno reformo pripravljena investirati milijardo in 300 milijonov evrov. Nikomur se plača ne bo znižala v javnem sektorju, ampak se bo vsem povišale. Prav tako bomo odpravili plačna nesorazmerja ter povečali produktivnost javnega sektorja. Ker verjamemo, da je taka reforma nujna 

Praktično vse, kar je vlada lahko storila za obnovo po poplavah, je že storila

»V lanskem letu je vlada namenila 520 milijonov za nujna dela zaradi poplav. V letošnjem letu bo dala dodatno milijardo in sto milijonov. Lani smo iz evropskih skladov dobili sto milijonov. Letos, ker smo bili uspešni, jih bomo dobili 300,« je finančne vložke države za odpravo posledic lanskoletnih poplav povzel dr. Golob. 

Pri tem je vlada prednostno obravnavala predvsem urejanje vodotokov in druge infrastrukture, ki državljankam in državljanom zagotavlja poplavno varnost, ker si nove katastrofe takih razsežnosti ne želimo. Ravno tako je vlada po poplavah poskrbela za gospodarstvo, občine, infrastrukturo, pa tudi neposredno za ljudi, ki so v poplavah utrpeli škodo. Neposredno pomoč je prejelo 10 tisoč družin, je spomnil predsednik vlade.  

Z vsemi družinami, ki so bile določene za preselitev, ima vlada konstanten stik. Upravičeni so do povrnitve stroškov najemnin, težave pa, kot poudarja dr. Golob, nastanejo pri iskanju zemljišč za gradnjo novih hiš: »Ni težava v montažni hiši, težava je v zemljiščih, ker si večina želi, da ostanejo čim bližje sedanjemu domu, po možnosti v isti občini, in žal nekatere občine nimajo zemljišč. Postopke smo seveda pohitrili, običajno bi to potekalo štiri leta, zdaj bo to potekalo šest mesecev. Zakon o obnovi in razvoju je bil sprejet decembra, do poletja bomo imeli natančne sezname z zemljišči, kam se lahko te družine preselijo.« 

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja