Evropski poslanec Klemen Grošelj v Dnevnikovem intervjuju o konfliktih in vojnah v širši evropski regiji ter o EU kot bolj in manj uspešnem akterju pri razreševanju in preprečevanju teh konfliktov.

Evropski poslanec Klemen Grošelj v Dnevnikovem intervjuju o konfliktih in vojnah v širši evropski regiji ter o EU kot bolj in manj uspešnem akterju pri razreševanju in preprečevanju teh konfliktov. 

»Na Kosovu gre za lokalni incident, ki dokazuje, kako zelo težko je kontrolirati zle duhove, ko jih spustimo iz steklenice. Po informacijah, ki so mi ta trenutek dostopne, so zli duhovi to pot delovali samostojno in zunaj nadzora političnih vladarjev. Nevarno je, če je bil njihov namen sprožiti širši konflikt na Balkanu,« opozarja evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, ki ga skrbi predvsem to, da bi morebitni novi spopadi na Balkanu postali še en del širšega, celo globalnega prestrukturiranja moči in razmerij med velesilami.  

Grošelj razmere na Balkanu kot evropski poslanec spremlja zelo podrobno. V Evropskem parlamentu je član skupine poslancev, ki sledi dogajanju na zahodnem Balkanu, je tudi član delegacije evropskega parlamenta za Srbijo in sedi v odboru za zunanje zadeve. Kot pravi, je obdobje po hladni vojni, ko smo vsi živeli v relativnem miru, končano: »Eni govorijo o vojni prek posrednikov, drugi o provokacijah. Vendar je položaj še kar jasen. Ena velika sila – Ruska federacija, ki je soustvarjalec povojne globalne ureditve – je šla v klasično osvajalsko vojno proti Ukrajini. Velika globalna sila se je odrekla sistemu, ki ga je tudi sama oblikovala. Stopili smo v čas merjenja moči. Iz sistema pogodb, dogovorov in pravil smo prešli v sistem, kjer se z uporabo različnih atributov moči države poskuša ustvariti novo ravnovesje moči,« razlaga poslanec. 

EU se za zdaj v teh razmerah na Balkanu po njegovem kaže kot akter, ki je izmed vseh še najbolj pošten: »Vsi drugi so veliko bolj opredeljeni in imajo cilje, ki niso v dobrobit regiji. Politika Evropske unije temelji na zavezi o širjenju in integraciji. Čeprav pet držav EU ne priznava Kosova, te kljub temu omogočajo delovanje misije Eulex in njeno financiranje. Čeprav ne priznavajo države, posredno financirajo njeno upravljanje. Mislim, da je v tem okolju Evropska unija pošten posrednik. Imamo pa svojo agendo, ki temelji na naših temeljnih pogodbah,« ocenjuje Grošelj.   

Evropa je del vseh nas 

»Največja pridobitev Evropske unije je v tem, da jo ljudje po eni strani jemljejo kot zelo samoumevno,« ugotavlja Grošelj. Poudarja, da ljudje zelo radi vzamemo za svoje vse, kar je v EU udobnega in ugodnega, na primer prosto prehajanje mej znotraj območja schengena. Kar je bolj zahtevno pa vzamemo kot problem, Evropa je nato kriva za vse, skuša nam nekatere stvari vsiljevati.  

»Težko sprejmemo transformacijo. Evropski projekt je bil najprej mirovni projekt, ki je bil vezan na gospodarstvo. Zdaj smo na točki, ko se moramo Evropejci odločiti kako naprej, da bomo Evropsko unijo dojeli tudi kot globalnega geopolitičnega akterja. Mi lahko na EU gledamo kot na nekaj, kar nam veliko daje in nas ščiti, pogledati pa jo moramo še z enim pogledom. Videti moramo, kako nas vidijo naši tekmeci. To je težko. Zahteva spremembo politične, družbene in socialne paradigme, skozi katero gledamo na Evropsko unijo. To ne bo več lepa in prijetna Evropa, ampak bo tudi Evropa, ki bo uresničevala svoje interese,« je prepričan evropski poslanec. 

Celoten intervju lahko preberete na povezavi: https://www.dnevnik.si/1043033415   

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo