Videoposnetek, ki je pred dnevi zaokrožil po spletu, je razkril več kot le osebno oceno izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja o dr. Robertu Golobu. Netanjahu je nekdanjega slovenskega predsednika vlade označil za njemu najbolj sovražnega evropskega voditelja, iz njegovega pogovora z ameriškim senatorjem Lindseyjem Grahamom pa je mogoče jasno razbrati tudi ozadje političnih pritiskov na mednarodne pravosodne institucije.
V središču Netanjahujevih prizadevanj ni bila tožba proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem, kot so nekateri domnevali. Njegovo pozornost je pritegnil predvsem kazenski pregon proti njemu osebno pred Mednarodnim kazenskim sodiščem zaradi očitkov o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu.
Prav na tej točki je Slovenija pod vodstvom vlade dr. Roberta Goloba zavzela jasno in dosledno stališče. Mednarodno pravo mora veljati za vse, ne glede na politično moč, velikost države ali zavezništva. Ko so se stopnjevali pritiski na Mednarodno kazensko sodišče, je slovenska vlada stopila v bran njegovi neodvisnosti, njegovim sodnikom in slovenski sodnici dr. Beti Hohler.
Netanjahujeva izjava zato ni ostala brez odziva. Dr. Robert Golob jo razume kot potrditev, da je slovenska vlada vztrajala na strani mednarodnega prava tudi v času najmočnejših političnih pritiskov.
»Če je Benjamin Netanjahu, vojni zločinec in predsednik vlade, ki je ubila in ranila več kot 60.000 otrok, o meni rekel, da sem do njega sovražen, sem na to lahko samo ponosen,« je bil jasen dr. Golob.
Če je Benjamin Netanjahu, vojni zločinec in predsednik vlade, ki je ubila in ranila več kot 60.000 otrok, o meni rekel, da sem do njega sovražen, sem na to lahko samo ponosen.
Slovenija je branila neodvisnost mednarodnega prava
Posnetek postavlja pod vprašaj trditve, da naj bi dr. Golob ali njegova vlada kadarkoli klonila pod pritiski izraelskega predsednika vlade. Dejstva kažejo nasprotno. Netanjahu je želel omejiti delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, Slovenija pa je njegovo delo javno in diplomatsko podpirala.
Takratna vlada je svoja prizadevanja usmerila tudi v zaščito dr. Beti Hohler. Marca 2026 je bilo na profilu Vlade Republike Slovenije na omrežju X objavljeno stališče dr. Goloba:
»Prizadevanja Slovenije so usmerjena v krepitev Mednarodnega kazenskega sodišča in zaščito naše sodnice, čemur smo namenili tudi svoje diplomatske aktivnosti. Mednarodno kazensko sodišče je institucija, ki vodi kazenski pregon proti predsedniku izraelske vlade Benjaminu Netanjahuju zaradi obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Slovenska vlada je s svojo načelno politiko redno opozarjala na genocidno politiko predsednika izraelske vlade Netanjahuja proti palestinskemu ljudstvu ter ji nasprotovala.«
Slovenska vlada je s svojo načelno politiko redno opozarjala na genocidno politiko predsednika izraelske vlade Netanjahuja proti palestinskemu ljudstvu ter ji nasprotovala.
Dr. Golob je ob tem evropske voditelje pozval, naj zaščitijo Mednarodno kazensko sodišče, njegove sodnike in neodvisnost mednarodnega prava. Evropa se po njegovih besedah ne sme ukloniti političnim pritiskom. Zgodovina bo presojala, ali je bila sposobna braniti vladavino prava tudi takrat, ko je bilo to najtežje in ko je takšna drža zahtevala največ političnega poguma.
Objavljeni pogovor med Grahamom in Netanjahujem danes še jasneje osvetljuje pomen takratnih odločitev. Pokaže, da pritisk ni bil usmerjen zgolj v zaščito interesov države Izrael. Njegov osrednji namen je bil preprečiti osebno kazensko odgovornost njenega predsednika vlade.
»Nikoli ne bi smeli dopustiti, da se vojni zločinci skrijejo za celoten narod,« poudarja dr. Robert Golob.
Nikoli ne bi smeli dopustiti, da se vojni zločinci skrijejo za celoten narod.
Prav temu načelu so sledila prizadevanja njegove vlade. Kritika ravnanja političnega voditelja in zahteva po njegovi odgovornosti ne pomenita sovražnosti do naroda ali države. Pomenita obrambo temeljnega prepričanja, da žrtve vojnih zločinov ne smejo ostati brez glasu in da politični položaj nikomur ne sme zagotavljati imunitete.
Slovenija je v času vlade dr. Roberta Goloba zagovarjala politiko brez dvojnih meril. Branila je mednarodne institucije, slovensko sodnico ter pravico palestinskega ljudstva do zaščite pred nasiljem in razčlovečenjem. Na tej poti je bila pripravljena vztrajati tudi takrat, ko je zaradi svojega stališča postala tarča kritik in pritiskov.
Takšno politiko bo dr. Robert Golob vodil tudi v prihodnje. Politiko, ki se ne prilagaja moči posameznikov, saj ostaja zvesta mednarodnemu pravu, človeškemu dostojanstvu in odgovornosti za storjena dejanja.
