Novi ministri že več tednov drug za drugim odkrivajo finančne luknje in zanje krivijo prejšnjo vlado. Skupaj naj bi ministrstvom primanjkovalo več kot pol milijarde evrov. Hiter pregled predloga rebalansa kaže precej drugačno sliko. Proračunski odhodki se povečujejo za 747 milijonov evrov, velik del dodatnega denarja pa je namenjen obrambi, medtem ko finančne vrzeli drugih resorjev ostajajo odprte.
Vsak teden nova številka, novo ministrstvo in nova zgodba o prazni blagajni. Finančne vrzeli so v zadnjih tednih razglasili v zdravstvu, šolstvu, kulturi, kmetijstvu ter na področju socialnih zadev. Skupni znesek domnevno nezagotovljenih sredstev je narasel na približno 547 milijonov evrov.
Javno sporočilo nove vlade je ves čas podobno. Težave naj bi podedovala, finančni načrti naj bi bili nerealni, odgovornost pa naj bi v celoti nosili njihovi predhodniki. Predlog rebalansa te razlage ne potrjuje tako prepričljivo, kot bi pričakovali po tednih dramatičnih opozoril.
Odhodki državnega proračuna se povečujejo za 747 milijonov evrov. Kar 237 milijonov dodatnega denarja je namenjenega obrambi, velik del povečanja pa je povezan tudi s projekti načrta za okrevanje in odpornost. Za pokrivanje vrzeli, o katerih govorijo ministri, tako ostane bistveno manj prostora.
Rebalans razkriva, katerim področjem je vlada pripravljena nameniti dodatna sredstva in pri katerih svojih javnih opozoril ne namerava podpreti z dovolj denarja.
Rebalans razkriva, katerim področjem je vlada pripravljena nameniti dodatna sredstva in pri katerih svojih javnih opozoril ne namerava podpreti z dovolj denarja.
Rebalans je politična odločitev
Pri presoji rebalansa so pomembna predvsem integralna sredstva. Gre za denar, o katerem vlada odloča neposredno in s katerim financira svoje zakonske obveznosti ter politične prednostne naloge. Namenska sredstva in evropski viri se lahko med letom povečujejo tudi brez rebalansa, zato ne povedo dovolj o tem, kako vlada razume težave, o katerih govori.
Predlagani razrez kaže, da bodo nekateri resorji prejeli več denarja. Dodatna sredstva pa ne sledijo obsegu finančnih vrzeli, ki so jih ministri v zadnjih tednih predstavljali javnosti.
Na nekaterih področjih bo pokrit le del zatrjevanih potreb, drugod povečanje ne dosega niti zneskov, s katerimi so ministri utemeljevali domnevno izredno stanje. Pri posameznih resorjih se razpoložljiva integralna sredstva celo zmanjšujejo.
Vlada torej govori o podedovanih luknjah, hkrati pa z rebalansom ne zagotavlja denarja, ki naj bi bil potreben za njihovo zaprtje. Takšen razkorak zahteva precej natančnejšo razlago.
Vlada torej govori o podedovanih luknjah, hkrati pa z rebalansom ne zagotavlja denarja, ki naj bi bil potreben za njihovo zaprtje. Takšen razkorak zahteva precej natančnejšo razlago.
Če luknje obstajajo, jih rebalans ne zapira
Rebalans je namenjen prav temu, da se proračun prilagodi novim okoliščinam. Vlada z njim popravi ocene, prerazporedi denar in zagotovi sredstva za obveznosti, ki jih mora država poravnati.
Če je približno 547 milijonov evrov, o katerih govorijo ministri, res posledica že prevzetih zakonskih obveznosti, bi morali biti ti stroški v rebalansu jasno prepoznani. Vlada bi morala pokazati, koliko denarja potrebuje posamezen resor, zakaj ga potrebuje in iz katerega vira ga bo zagotovila. Tega iz predlaganih sprememb ni mogoče razbrati.
Skupna proračunska poraba se povečuje za 747 milijonov evrov, velik del dodatnega denarja pa je že usmerjen v obrambo in druge izbrane prednostne naloge. Znesek, ki ostaja za reševanje finančnih težav po ministrstvih, ne zadostuje za pokritje vrzeli, ki jih je javno navedla vlada.
Možni sta dve razlagi. Številke, ki jih ministri predstavljajo v javnosti, ne pomenijo tega, kar skušajo prikazati. Druga možnost je, da vlada s predlaganim rebalansom sama pušča finančne vrzeli na ministrstvih. V obeh primerih je zgodba o odgovornosti prejšnje vlade precej manj enostavna.
V obeh primerih je zgodba o odgovornosti prejšnje vlade precej manj enostavna.
Če so bili veljavni proračunski načrti tako pomanjkljivi, kot trdi sedanja oblast, njen prvi rebalans teh težav očitno ne odpravlja. Če rebalans za normalno delovanje resorjev zadostuje, so bile javno predstavljene številke prenapihnjene ali iztrgane iz širšega konteksta.
Primanjkljaj ni za politično uporabo
Izraz primanjkljaj se v javni razpravi uporablja zelo ohlapno. Posamezno ministrstvo nima svojega proračunskega primanjkljaja v enakem smislu kot država. Ugotovi lahko, da z odobrenimi sredstvi ne bo sposobno pokriti vseh načrtovanih ali prevzetih obveznosti. Pri tem je treba pojasniti, od kod razlika izvira.
Del dodatnih potreb lahko nastane zaradi višjih stroškov dela. Del je lahko posledica novih pogodb ali ukrepov, sprejetih po potrditvi proračuna. V nekaterih primerih so razlog inflacija, spremembe pri izvajanju programov ali slabše načrtovanje. Brez teh podatkov javnost ne more presoditi, ali gre za resnično nepričakovan strošek, politično odločitev novega vodstva ali poskus ustvarjanja priročnega izgovora.
Novi ministri so številke najprej poslali v medije. Podrobne analize, ki bi pokazale sestavo posamezne finančne vrzeli, niso bile predstavljene z enako glasnostjo. Tako nastaja vtis izrednega stanja, odgovornost pa se vnaprej pripiše prejšnji oblasti.
Proračun je vedno rezultat političnih odločitev. Vlada izbere, katera področja bo okrepila, kje bo porabo omejila in katere obveznosti bo prestavila. Prav zato se za splošnimi trditvami o pomanjkanju denarja ne sme skrivati dejstvo, da se skupni odhodki povečujejo.
Za obrambo denar je, vrzeli drugod ostajajo
Eden najmočnejših poudarkov rebalansa je obramba, ki prejema dodatnih 237 milijonov evrov. Ta odločitev jasno pokaže, da vprašanje ni le, ali ima država dovolj denarja. Ključno je, kam ga je vlada pripravljena usmeriti.
Ko obramba prejme tako velik delež povečanja, zatrjevane finančne potrebe zdravstva, šolstva, socialnega varstva in drugih javnih sistemov ostajajo le delno pokrite ali povsem nepojasnjene.
To je politična razporeditev, za katero mora odgovornost prevzeti sedanja vlada.
To je politična razporeditev, za katero mora odgovornost prevzeti sedanja vlada.
Prejšnja vlada je pripravila proračun v času velikih pritiskov na javne finance. Slovenija je odpravljala posledice poplav, izvajala plačno reformo in zaključevala številne naložbene projekte. Noben proračun ni nespremenljiv, zato ima vsaka nova oblast možnost, da ga s prerazporeditvami in rebalansom prilagodi svojim ciljem.
Sedanja vlada je to možnost dobila. Predlog rebalansa je njen dokument in odraža njene izbire.
Za vsako postavko, ki jo povečuje, se je odločila sama. Enako velja za področja, kjer ne zagotavlja dovolj denarja. Politične odgovornosti za te odločitve ni mogoče pripisati tistim, ki vlade ne vodijo več.
Javnost potrebuje odgovore, ne seznama izgovorov
Od vlade pričakujemo jasen pregled finančnega stanja po resorjih. Pri vsakem javno izrečenem znesku mora pojasniti, katere obveznosti so bile prevzete, kdaj so nastale in zakaj niso v celoti pokrite v rebalansu.
Pojasniti mora tudi, kako namerava ob skupnem povečanju porabe za 747 milijonov evrov pokriti približno 547 milijonov evrov vrzeli, o katerih govorijo njeni ministri. Še posebej zato, ker velik del dodatnega denarja odhaja za obrambo in druge vnaprej določene namene.
Odgovor, da je za vse kriva prejšnja vlada, ne zadostuje. Sedanja oblast razpolaga z dodatnimi sredstvi in jih je razdelila po svojih prednostnih nalogah. S tem je prevzela tudi odgovornost za vrzeli, ki po rebalansu ostajajo.
Odgovor, da je za vse kriva prejšnja vlada, ne zadostuje. Sedanja oblast razpolaga z dodatnimi sredstvi in jih je razdelila po svojih prednostnih nalogah. S tem je prevzela tudi odgovornost za vrzeli, ki po rebalansu ostajajo.
Vlada lahko govori o podedovanih težavah, ne more pa se izogniti lastnim številkam. Če so razmere na ministrstvih res tako resne, njen rebalans ni ustrezen odgovor. Če razmere niso tako resne, je bilo večtedensko govorjenje o praznih blagajnah namenjeno predvsem političnemu obračunavanju.
Povsod naj bi primanjkovalo denarja, skupna poraba pa raste. Za obrambo se najdejo stotine milijonov, medtem ko finančne vrzeli drugih resorjev ostajajo odprte.
Rebalans zato ne razkriva le stanja javnih financ. Razkriva razkorak med besedami nove vlade in njenimi dejanskimi odločitvami.
Rebalans zato ne razkriva le stanja javnih financ. Razkriva razkorak med besedami nove vlade in njenimi dejanskimi odločitvami.
