Dostop do kulture ne sme biti odvisen od tega, koliko denarja ostane mlademu človeku po plačilu hrane, bivanja ali šolskih potrebščin. Prav zato smo v Svobodi včeraj v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o uvedbi kulturnega bona za mlade v višini 200 eurov.
Prav zato smo v Svobodi včeraj v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o uvedbi kulturnega bona za mlade v višini 200 eurov.
Odločitev prihaja v času, ko postajajo poteze nove vlade na področju kulture vse bolj zaskrbljujoče. Ministrica Ignacija Fridl Jarc je minuli teden ustavila postopek javnega razpisa za delovne štipendije samozaposlenim v kulturi. S tem je sredstva odvzela delu kulturnega sektorja, v katerem številni že danes ustvarjajo brez stabilnih zaposlitev, rednih prihodkov in osnovne socialne varnosti.
Takšno ravnanje najbolj prizadene ljudi, na katerih delu temelji velik del kulturnega življenja. Samozaposleni ustvarjalci pogosto prevzemajo veliko poklicnega tveganja, njihov položaj pa ostaja negotov tudi takrat, ko njihovo delo dosega javnost in bogati skupnost.
Takšno ravnanje najbolj prizadene ljudi, na katerih delu temelji velik del kulturnega življenja.
Veliko o odnosu nove oblasti do kulture pove tudi koalicijska pogodba za obdobje od leta 2026 do leta 2030. Dokument na petintridesetih straneh kulturi namenja komaj eno stran. Pilotni kulturni bon v vrednosti 200 evrov se pojavi šele na koncu zapisanih ukrepov, brez jasnega načrta in brez zagotovila, da bo res zaživel.
V Svobodi smo zato ponovno odprli zakonsko rešitev, ki smo jo pripravili že pred časom in jo nameravali uresničiti v naslednjem mandatu. Ob nepripravljenosti sedanje oblasti, da bi izpolnila celo lastno koalicijsko zavezo, ni razloga za nadaljnje čakanje. Mladi potrebujejo konkreten ukrep, kulturni sektor pa jasno sporočilo, da ima njegovo delo v družbi vrednost.
Evropa kulturne bone že pozna
Kulturni boni v številnih evropskih državah niso več politična zamisel ali oddaljena obljuba. Postali so del vsakdanjega življenja mladih, odzivi pa kažejo veliko zanimanje tako med uporabniki kot med kulturnimi ustanovami.
Hrvaška je maja izvedla pilotni projekt, v okviru katerega je vsakemu upravičencu namenila 100 evrov. Nemški Kulturpass mladim omogoča porabo 200 evrov za kulturne vsebine. V letu in pol je dosegel približno polovico vseh osemnajstletnikov.
Španija mladim namenja približno 400 evrov. Italija je polnoletnim že leta 2016 omogočila uporabo programa Bonus Cultura, ki je bil povezan tudi s spletno aplikacijo. V Franciji je kulturni kredit aktiviralo več kot 80 odstotkov mladih pri osemnajstih letih. Številni med njimi poročajo, da so prek aplikacije odkrili kulturne prostore, ki jih prej niso poznali. Obiskali so dogodke, za katere se drugače morda ne bi odločili ter razvili zanimanja, ki so ostala z njimi tudi pozneje.
Izkušnje iz tujine kažejo, da lažji prvi korak do kulture pogosto preraste v trajnejšo navado. Ko mlad človek dobi možnost raziskovanja, kulturna ponudba ne ostane nekaj oddaljenega. Postane del njegovega vsakdana.
Izkušnje iz tujine kažejo, da lažji prvi korak do kulture pogosto preraste v trajnejšo navado.
Slovenija med primerljivimi državami še vedno ostaja na mestu, kjer se o takšnem ukrepu predvsem govori. Hkrati se zmanjšuje podpora ljudem, ki kulturne vsebine ustvarjajo. Kulturniki prejemajo celo sporočila, naj za že odobrene projekte ne zahtevajo dodatnih sredstev, četudi so se pogoji njihovega dela spremenili.
Bon pripada mlademu človeku
Predlog zakona je preprost. Vsak mlad človek bi ob dopolnjenem šestnajstem letu prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov. Sredstva bi lahko porabil do enaindvajsetega leta.
Predlog zakona je preprost. Vsak mlad človek bi ob dopolnjenem šestnajstem letu prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov.
Petletno obdobje mladim omogoča, da se za obisk kulturnega dogodka ali nakup knjige odločijo takrat, ko se za to pojavi resnično zanimanje. Nekdo bo bon uporabil že kot dijak, drugega bo kultura intenzivneje pritegnila med študijem. Zakon spoštuje različne življenjske poti in mladim prepušča odločitev, kako bodo ponujeno možnost vključili v svoje življenje.
Petletno obdobje mladim omogoča, da se za obisk kulturnega dogodka ali nakup knjige odločijo takrat, ko se za to pojavi resnično zanimanje.
Bon bo mogoče nameniti nakupu knjig v slovenskem jeziku. Uporabiti ga bo mogoče za ogled filma v kinematografu, vključenem v Art kino mrežo Slovenije. Mladim bo odprl vrata muzejev in galerij. Z njim bodo lahko obiskali gledališko predstavo, koncert ali plesno produkcijo.
V sistem bodo vključeni javni zavodi in nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture. Sodelovali bodo lahko tudi drugi pravni subjekti, kar pomeni, da bodo bon sprejemale tudi knjigarne.
V sistem bodo vključeni javni zavodi in nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture.
Trditve podmladka SDS, da gre pri zakonu za financiranje političnih aktivistov, zato nimajo podlage v vsebini predloga. Sredstva bodo namenjena mladim, izbira pa bo njihova. Noben uradnik, politik ali kulturna ustanova jim ne bo določala, katero knjigo naj preberejo, kateri film naj si ogledajo ali katero predstavo naj obiščejo.
Poskusi, da bi kulturo delili na politično sprejemljivo in nesprejemljivo, so nevarni. Kultura mora ostati prostor ustvarjalnosti in svobodnega izražanja. Ideja o domnevno ideološko nevtralni kulturi v praksi pogosto pomeni pritisk na vsebine, ki oblasti niso všeč. Podobne težnje že spremljamo na področju izobraževanja, zato jih je treba jasno zavrniti tudi pri kulturi.
Kultura mora ostati prostor ustvarjalnosti in svobodnega izražanja.
Predlog, ki je nastal med mladimi
Pobuda za kulturni bon je nastala med ljudmi, ki jih neposredno zadeva. V Gibanju Svoboda Mladi so idejo že pred časom vključili v svoj volilni program, pozneje je postala tudi del programa stranke.
V Gibanju Svoboda Mladi so idejo že pred časom vključili v svoj volilni program, pozneje je postala tudi del programa stranke.
Predlog smo predstavili poslankam in poslancem, ki so v njem prepoznali enak potencial. S skupnim delom smo oblikovali zakonsko rešitev, ki izhaja iz dejanskih izkušenj mladih ter upošteva delovanje slovenskih kulturnih ustanov.
Mladi se oblikujejo skozi svet, ki jih obdaja. Pomembne so izkušnje, ki jih doživijo, in vrednote, ki jih ob tem razvijejo. Kultura ima v tem procesu posebno mesto. Obisk razstave lahko spremeni pogled na preteklost, predstava lahko odpre vprašanje, o katerem prej nismo razmišljali in knjiga lahko mladega bralca prvič popelje v svet, ki presega njegovo neposredno okolje.
Mladi se oblikujejo skozi svet, ki jih obdaja.
Kulturne izkušnje širijo obzorja in poglabljajo razumevanje družbe. Človeku omogočajo, da bolje prepozna lastne občutke ter lažje razume izkušnje drugih, zato kulturna politika ni postransko področje, ki pride na vrsto šele po vseh drugih temah.
Cena ne sme zapreti vrat
Dijaki in študenti denar od štipendije ali študentskega dela praviloma najprej porabijo za najnujnejše stroške. Plačati morajo prehrano, bivanje in vse, kar potrebujejo za šolanje in tako za kulturne vsebine pogosto ne ostane dovolj.
V takšnem položaju se lahko že cena ene vstopnice spremeni v oviro. Obisk gledališča ali muzeja se prestavi na pozneje, nakup knjige pa ostane le želja. Kulturni bon to oviro zmanjšuje in mlademu človeku omogoča, da v kulturo vstopi brez občutka, da se mora zaradi tega odpovedati osnovnim potrebam.
Kulturni bon to oviro zmanjšuje in mlademu človeku omogoča, da v kulturo vstopi brez občutka, da se mora zaradi tega odpovedati osnovnim potrebam.
Vsak upravičenec bo 200 evrov porabil po svoji presoji. Pravica do izbire je osrednji del predloga. Mladi bodo sami raziskovali, kaj jih nagovarja, pri tem pa bodo imeli dovolj časa, da se njihova zanimanja razvijejo.
Vsak upravičenec bo 200 evrov porabil po svoji presoji.
S kulturnim bonom odpiramo prostor za radovednost in mlademu človeku dajemo možnost, da odkrije avtorja, ki ga bo spremljal več let, prvič prestopi prag galerije ali doživi predstavo, ki mu spremeni pogled na svet.
Družba, ki mladim omogoča stik s kulturo, vlaga v njihovo ustvarjalnost, samozavest in sposobnost samostojnega mišljenja, hkrati pa podpira kulturne ustanove in ljudi, ki s svojim delom skrbijo, da slovenski kulturni prostor ostaja živ.
Predlog zakona zato prinaša jasno izbiro. Lahko še naprej čakamo na pilotne projekte, zapisane na rob političnih dokumentov, ali pa mladim ponudimo rešitev, ki je pripravljena in izvedljiva.
V Svobodi smo izbrali dejanje.
