Slovenija ima znanje, industrijo in talent. Če bomo te prednosti povezali s ciljnimi razvojnimi ukrepi, lahko postanemo ena najbolj uspešnih in inovativnih držav v Evropi.
Slovenija stoji pred zgodovinsko izbiro. Lahko ostanemo država podizvajalcev, ki tekmuje z nizkimi stroški dela, ali pa postanemo država inovatorjev, ki svetu prodaja pametne rešitve.
V tem mandatu smo najprej poskrbeli za socialno najšibkejše, upokojence in zaposlene z nižjimi prejemki. Istočasno smo krepili temelje socialne države: javno zdravstvo, javno šolstvo in vlagali v znanje in inovacije. Zdaj je čas, da več pozornosti namenimo delovno aktivni populaciji, posebej podjetnikom ter zaposlenim, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost. Istočasno bomo posebej krepili razvojno moč malih in srednjih podjetij ter uresničili razvojni program, ki temelji na krepitvi sektorjev z visoko dodano vrednostjo ter na večji konkurenčnosti slovenskega znanja in inovacij. Program, ki bo to naslovil, smo poimenovali AS – Ambiciozna Slovenija.
V času negotovih globalnih razmer, ki jih zaznamujejo geopolitične napetosti in nihanja cen energentov, predsednik vlade poudarja, da mora Slovenija ohraniti jasno razvojno usmeritev: stabilnost energetskih trgov, podporo podjetništvu in ciljno razbremenitev najbolj produktivnega dela gospodarstva. Na teh temeljih lahko naša država, ob upoštevanju izjemne logistične lege, postane eden najuspešnejših inovacijskih in razvojnih centrov v centralni Evropi.
Poseben poudarek je namenjen davčni politiki, ki mora spodbujati ustvarjanje visoke dodane vrednosti. Razbremenitve bodo usmerjene predvsem v srednji razred ter v kadre, ki ustvarjajo največjo gospodarsko vrednost, zlasti inženirje, razvojnike, prodajnike in srednji management. Cilj je, da njihovi pogoji dela postanejo konkurenčni najboljšim v Evropi, hkrati pa Slovenija ostane privlačno okolje za razvoj podjetij in novih tehnologij.
Za mikro in mala podjetja bomo poenostavili administrativne in davčne postopke, za samostojne podjetnike bomo uvedli sistemske spremembe na področju njihovih socialnih pravic, saj prav vsi predstavljajo pomemben del slovenskega podjetniškega ekosistema.
Za srednja podjetja je potrebno oblikovati posebne sheme davčnih olajšav za vlaganja v rast podjetij ter jih podpreti tudi s programi za lažji vstop na tuje trge (scale-up).
Hkrati bomo sistemsko uredili področje minimalne plače in s tem povezan vpliv na ostale plače v gospodarstvu in javnem sektorju.
Znotraj posameznih strateških panog bomo s konkretnimi razvojnimi spodbudami motivirali podjetja k povezovanju razvojnih jeder k zasnovi skupnih novih projektov in skupnemu osvajanju novih trgov (po vzoru GREMO).
Pri velikih podjetjih je ključni ukrep že sprejet, to je zakon, ki omogoča delitev dobička z zaposlenimi. Ta daje podjetjem možnost, da nagradijo najbolj produktivne delavce. To pot moramo še izpiliti in nadgraditi, saj lahko s ciljanimi ukrepi in z manj sredstvi dosežemo bistveno večje učinke pri produktivnosti.
Dodatni ukrepi:
- Spodbujali bomo investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Država bo zagotovila razvojne sheme za visokotehnološka podjetja, s ciljem dviga produktivnosti in dodane vrednosti na 100.000 evrov na zaposlenega.
- Postopno bomo vpeljali razvojno kapico, da bo srednjemu razredu in tistim, ki ustvarjajo največ, ostalo več od njihovega zaslužka.
- Vzpostavili bomo pravičnejši sistem plačevanja vrtcev, da razbremenimo srednji razred.
- Nadaljevali bomo z zniževanjem prispevkov za dodatno delo upokojencev. Zavedamo se, da so ob pomanjkanju kadrov še bolj dragocene izkušnje upokojencev, ki znanje in izkušnje predajajo na mlajše generacije.
- Razvojna shema za visokotehnološka podjetja: Spodbujali bomo investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Država bo zagotovila razvojne sheme za visokotehnološka podjetja, s ciljem dviga produktivnosti in ciljem dodane vrednosti na 100.000 evrov na zaposlenega.
