Ko govorimo o krepitvi javnega zdravstva, govorimo o zelo konkretnih spremembah. O tem, da je pomoč bližje domu, da je pot do diagnoze krajša, da so prostori varnejši in delo ekip bolje organizirano.
Prav s tem jasnim ciljem je Svoboda v zadnjih štirih letih pospešeno vlagala v zdravstvo in zdravstveno infrastrukturo: okrepiti in nadgraditi javni zdravstveni sistem ter ga narediti še dostopnejšega vsem Slovenkam in Slovencem. Vsak projekt pomeni korak k bolj dostopnemu, bolj povezanemu in bolj človeškemu javnemu zdravstvu.
Univerzitetni klinični center Maribor
Maribor kot drugo največje mesto v državi in zdravstveno središče za širšo vzhodno Slovenijo ima ključno vlogo pri zagotavljanju dostopnega javnega zdravstva zunaj prestolnice. Prav zato so vlaganja v UKC Maribor pomemben del politike decentralizacije, s katero se krepi zdravstvena oskrba tudi izven Ljubljane. Ob obsežnih investicijah v onkološko dejavnost se hkrati uresničujejo projekti, ki neposredno izboljšujejo vsakodnevno obravnavo bolnikov in pretočnost sistema.
Prav zato so vlaganja v UKC Maribor pomemben del politike decentralizacije, s katero se krepi zdravstvena oskrba tudi izven Ljubljane.
V UKC Maribor so v začetku leta 2024 odprli prenovljene prostore kardiološke intenzivne terapije. Namenjena je bolnikom po zahtevnih srčnih posegih, ki potrebujejo stalno, natančno in visoko strokovno spremljanje. Za bolnike to pomeni več varnosti v najobčutljivejših fazah zdravljenja, za zdravstvene ekipe pa boljše pogoje dela in boljšo organizacijo obravnave. Na ravni regije to prinaša več razpoložljivih kapacitet in več možnosti, da bolniki ostanejo na zdravljenju bližje domu.
Sočasno nastaja tudi negovalna bolnišnica s 55 posteljami, namenjena bolnikom po zaključenem akutnem zdravljenju, ki potrebujejo nadaljnjo zdravstveno nego in rehabilitacijo. Prenovljena stavba bo energetsko sanirana in funkcionalno prilagojena sodobnim standardom, z urejenimi prostori za varno in dostojno bivanje. Takšna oblika oskrbe omogoča bolj tekoč prehod iz bolnišničnega zdravljenja v domače okolje, razbremenjuje oddelke UKC Maribor in hkrati pomeni pomembno podporo družinam, ki bi sicer same nosile breme dolgotrajne nege.
Splošna bolnišnica Ptuj
Ptuj je dobil sodoben urgentni center v novem prizidku bolnišnice, vreden 6,6 milijona evrov. Novi prostori združujejo internistično in kirurško nujno pomoč, reanimacijo, opazovalnico, izolacijo in enoto za hitre preglede. Ključna sprememba za paciente je enotna vstopna točka s triažo, ki omogoča hitrejšo, preglednejšo in varnejšo obravnavo v nujnih stanjih. Letno naj bi urgentni center obravnaval okoli 36 tisoč ljudi, kar potrjuje njegov pomen za Ptuj in širšo regijo.
Ptuj je dobil sodoben urgentni center v novem prizidku bolnišnice, vreden 6,6 milijona evrov. Novi prostori združujejo internistično in kirurško nujno pomoč, reanimacijo, opazovalnico, izolacijo in enoto za hitre preglede.
Razvoj bolnišnice se s tem ne ustavlja. V teku je projekt ureditve novega operacijskega bloka in enote intenzivne terapije v skupni vrednosti 15,5 milijona evrov. Urejene bodo štiri sodobne operacijske dvorane, prostori za intenzivno terapijo in reanimacijo ter centralna sterilizacija. To bo bolnišnici omogočilo več operativnih posegov, boljšo organizacijo dela in večjo varnost za bolnike.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Pomurje je regija, ki je bila predolgo na robu velikih zdravstvenih investicij, zato ima krepitev Splošne bolnišnice Murska Sobota poseben pomen. Gre za osrednjo bolnišnico regije, ki za številne prebivalce predstavlja prvo in pogosto edino točko bolnišnične oskrbe. V tem mandatu so se v Murski Soboti začeli projekti, ki krepijo dostopnost, zmanjšujejo razlike med regijami in ljudem omogočajo kakovostno zdravljenje bližje domu.
V bolnišnici je bil zaključen nov negovalni oddelek, največja zdravstvena investicija v Pomurju v zadnjih dvajsetih letih, v skupni vrednosti 9,6 milijona evrov. Urejeni so bili novi in obnovljeni prostori v skupni površini več kot 3.400 kvadratnih metrov, število postelj pa se povečuje z 48 na 72. To bo omogočilo obravnavo najmanj 750 bolnikov letno.
Sočasno poteka ureditev novega katetrskega laboratorija za obravnavo bolezni srca, ki bo omogočal sodobne preglede in posege na srcu. Letno bo lahko pomagal približno 1.200 bolnikom, ki danes zaradi zahtevnejših preiskav pogosto odhajajo v oddaljene centre. Hkrati se posodablja tudi druga ključna diagnostična oprema, kar pomeni hitrejše preglede in zanesljivejše rezultate. Hitrejša in natančnejša diagnostika omogoča zgodnejše zdravljenje, večjo varnost ob srčno žilnih zapletih in boljše izide zdravljenja v regiji, kjer so potrebe na tem področju posebej izrazite.
Sočasno poteka ureditev novega katetrskega laboratorija za obravnavo bolezni srca, ki bo omogočal sodobne preglede in posege na srcu. Letno bo lahko pomagal približno 1.200 bolnikom, ki danes zaradi zahtevnejših preiskav pogosto odhajajo v oddaljene centre.
Splošna bolnišnica Novo Mesto
Novo mesto je zdravstveno središče jugovzhodne Slovenije, kjer se potrebe po dolgotrajnejši in paliativni oskrbi že vrsto let povečujejo.
Septembra 2025 je vrata odprla Negovalna bolnišnica Julija s 65 posteljami, namenjenimi podaljšanemu pobolnišničnemu zdravljenju in paliativni oskrbi. V bolnišnici so urejeni prostori za rehabilitacijo, fizioterapijo in delovno terapijo ter prostori za svojce, ki omogočajo bolj človeško in dostojno okolje v obdobjih okrevanja ali ob koncu zdravljenja. Skupna vrednost naložbe znaša nekaj manj kot 20 milijonov evrov.
Bolnišnica Julija zapolnjuje pomembno vrzel med akutnim bolnišničnim zdravljenjem in dolgotrajno oskrbo. Za prebivalce jugovzhodne Slovenije to pomeni varnejši prehod iz bolnišnice, več strokovne podpore pri okrevanju in manj pritiska na družine, ki so bile doslej pogosto prepuščene same sebi.
Bolnišnica Julija zapolnjuje pomembno vrzel med akutnim bolnišničnim zdravljenjem in dolgotrajno oskrbo.
Zdravstvo bližje domu, po vsej Sloveniji
Poleg večjih bolnišničnih projektov so se po vsej Sloveniji hkrati izvajale številne investicije v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah. Gre za posege, ki morda niso vedno v ospredju javnosti, a najbolj neposredno vplivajo na vsakdan ljudi.
Poleg večjih bolnišničnih projektov so se po vsej Sloveniji hkrati izvajale številne investicije v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah. Gre za posege, ki morda niso vedno v ospredju javnosti, a najbolj neposredno vplivajo na vsakdan ljudi.
V zadnjih letih so bili zaključeni projekti dograditve zdravstvenega doma v Brežicah, rekonstrukcije zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici ter obnove ambulant v Slovenskih Konjicah. Prenovljeni so bili tudi zdravstveni domovi v Metliki in Grosupljem, v Litiji pa je bila izvedena prenova in širitev pediatričnega oddelka skupaj z novo opremo za ginekološki dispanzer. Med pomembnimi pridobitvami so še nova ultrazvočna oprema v Gornji Radgoni in Železnikih, ureditev prostorov fizioterapije v Pivki, vgradnja dvigal v Moravčah in Kostanjevici na Krki, ureditev prostorov za center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Ormožu, nakup medicinske opreme v Radečah ter dozidave in rekonstrukcije zdravstvenih domov na Bledu in v Bohinju ter izgradnja prizidka v Tržiču.
Sočasno poteka tudi več projektov, ki bodo dodatno okrepili dostopnost osnovnega zdravstva v prihodnjih letih. V izvajanju so preureditev centralne stavbe zdravstvenega doma v Tolminu, dozidava in rekonstrukcija zdravstvenega doma v Lendavi ter adaptacija zdravstvenega doma v Logatcu, v Šentjurju in Sevnici pa rekonstrukcije in nadzidave obstoječih objektov.
Skupni učinek teh vlaganj je jasen. Zdravstvene storitve postajajo dostopnejše tam, kjer ljudje živijo, prostori so bolj prilagojeni sodobni obravnavi, zdravstveni delavci pa dobivajo pogoje, ki omogočajo varno, kakovostno in stabilno delo. Prav takšne investicije gradijo zaupanje v javno zdravstvo in potrjujejo, da se krepitev sistema ne dogaja le v največjih centrih, temveč po vsej Sloveniji.
Skupni učinek teh vlaganj je jasen. Zdravstvene storitve postajajo dostopnejše tam, kjer ljudje živijo, prostori so bolj prilagojeni sodobni obravnavi, zdravstveni delavci pa dobivajo pogoje, ki omogočajo varno, kakovostno in stabilno delo.
Satelitski urgentni centri
Poseben poudarek krepitvi javnega zdravstva predstavlja vzpostavitev mreže satelitskih urgentnih centrov, ki se bo do leta 2027 razširila v številne zdravstvene domove po Sloveniji. Namen teh centrov je ljudem zagotoviti hitro in zanesljivo nujno zdravstveno oskrbo bližje domu, brez nepotrebnih poti v oddaljene bolnišnice.
Satelitski urgentni centri bodo imeli stalno prisotnega zdravnika, organizirano triažo ter možnost laboratorijske diagnostike, v določenem obsegu pa tudi rentgenske preiskave. Takšna organizacija omogoča hitrejšo obravnavo v nujnih stanjih, boljšo razločitev med nujnimi in manj nujnimi primeri ter večjo varnost za paciente.
Za zdravstveni sistem mreža satelitskih urgentnih centrov pomeni bolj uravnoteženo razporeditev obremenitev, razbremenitev bolnišničnih urgentnih oddelkov in pomemben korak k bolj decentraliziranemu in učinkovitemu javnemu zdravstvu.
Za zdravstveni sistem mreža satelitskih urgentnih centrov pomeni bolj uravnoteženo razporeditev obremenitev, razbremenitev bolnišničnih urgentnih oddelkov in pomemben korak k bolj decentraliziranemu in učinkovitemu javnemu zdravstvu.
Pogled naprej
Ko se zdravstvo krepi v vsakem kraju posebej, postane sistem bolj odporen in pravičnejši. Novi urgentni centri, negovalne bolnišnice, sodobna diagnostika in prenovljeni zdravstveni domovi niso kratkoročni ukrepi. So temelj, na katerem se gradi zaupanje v javno zdravstvo.
Ker javno zdravstvo ni samoumevno. Je rezultat dolgoročnih odločitev, jasnih prioritet in vztrajnega dela. Prav zato je nadaljevanje te poti ključno, če želimo, da dostopna zdravstvena oskrba ostane ena temeljnih vrednot skupne prihodnosti.
