Slovenija ima javno zdravstvo, na katerega smo lahko ponosni.
A leta pomanjkanja vlaganj so pustila posledice: prostorsko stisko, zastarelo opremo in preobremenjene ekipe. Posledično so se čakalne dobe podaljšale, obravnava postala težja, ljudje pa so izgubili občutek varnosti.
Zato je v mandatu pod vodstvom Svobode prišlo do preobrata. Govorimo o vlaganjih v prostore in opremo, ki so v zadnjih letih večja kot v celotnem preteklem desetletju, pri čemer sodobna zdravstvena infrastruktura pomeni bolj dostopno, varno in kakovostno obravnavo ter boljše pogoje za zaposlene.
To je pot, ki jo je treba nadaljevati: močno, dostopno javno zdravstvo kot prva izbira, ne kot zadnja možnost. Ker zdravstvena oskrba ni privilegij, ampak pravica.
Srce slovenskega zdravstva
V UKC Ljubljana danes poteka eden največjih investicijskih ciklov v zgodovini slovenskega zdravstva. Gre za projekte, ki so bili desetletja načrtovani, a so šele v tem mandatu prešli v fazo dejanske izvedbe. Prenove in novogradnje potekajo sočasno in ob neprekinjenem delovanju bolnišnice, kar dodatno potrjuje obseg in zahtevnost teh posegov.
V UKC Ljubljana danes poteka eden največjih investicijskih ciklov v zgodovini slovenskega zdravstva.
Najbolj neposreden učinek imajo vlaganja v diagnostiko. Za štiri nove naprave za magnetno resonanco je bilo zagotovljenih skoraj 13 milijonov evrov. Gre za sodobno opremo, ki bo omogočala hitrejše preiskave, večjo natančnost in večjo pretočnost obravnav. Dobava vseh naprav je predvidena v prvi polovici leta 2026.
Sočasno poteka celovita energetska sanacija in revitalizacija osrednje bolnišnične stavbe. Projekt v vrednosti skoraj 130 milijonov evrov vključuje prenovo vseh ključnih instalacij, dvigal, izboljšanje potresne varnosti in sodobno ureditev notranjih prostorov. Zaključek del je predviden do konca leta 2028 in pomeni dolgoročno varnejšo ter stabilnejšo zdravstveno infrastrukturo.
Projekt v vrednosti skoraj 130 milijonov evrov vključuje prenovo vseh ključnih instalacij, dvigal, izboljšanje potresne varnosti in sodobno ureditev notranjih prostorov.
Pomemben del investicij je namenjen tudi urgentni dejavnosti. Prenova urgentnega kirurškega bloka obsega več kot 2.200 kvadratnih metrov površin in poteka fazno, ob neprekinjenem delu bolnišnice. Vrednost investicije znaša skoraj 34 milijonov evrov, zaključek del pa je predviden septembra 2026. Gre za poseg, ki neposredno izboljšuje pogoje v prostorih, kjer se vsak dan sprejemajo najtežje odločitve.
Ob tem poteka še prenova stavbe bivšega Zavoda za varstvo pri delu v vrednosti 6,5 milijona evrov. Projekt bo omogočil bolj funkcionalno razporeditev prostorov ter izboljšal pogoje za delo zaposlenih in obravnavo bolnikov.
To so projekti, ki ne prinašajo le novih kvadratnih metrov in opreme. Prinašajo večjo varnost, boljšo organizacijo dela, hitrejšo diagnostiko in bolj človeško obravnavo. So naložba v sistem, ki mora delovati zanesljivo takrat, ko ga ljudje najbolj potrebujejo.
To so projekti, ki ne prinašajo le novih kvadratnih metrov in opreme. Prinašajo večjo varnost, boljšo organizacijo dela, hitrejšo diagnostiko in bolj človeško obravnavo.
Nova infekcijska klinika v Ljubljani
Nova klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja je eden ključnih strateških projektov v slovenskem zdravstvu. Pandemija je jasno pokazala, da mora imeti država zmogljivosti, ki omogočajo hitro, varno in učinkovito obravnavo nalezljivih bolezni.
Temeljni kamen za novo kliniko je bil položen junija 2025. Prva faza gradnje bo zaključena predvidoma leta 2027. Projekt se sofinancira z evropskimi sredstvi v višini 55 milijonov evrov, celotno dokončanje pa je načrtovano do leta 2030. Skupna vrednost naložbe znaša 225 milijonov evrov.
Nova klinika bo prinesla sodobne urgentne prostore, oddelke intenzivne terapije in nege, otroški oddelek ter specializirane zmogljivosti za obravnavo zelo nalezljivih bolezni. S tem Slovenija gradi odpornejši zdravstveni sistem, ki bo pripravljen na prihodnje izzive.
Onkologija v Mariboru in Ljubljani
V Ljubljani je država zagotovila 42 milijonov evrov za dozidavo in nadgradnjo Onkološkega inštituta. Projekt bo odpravil dolgoletno prostorsko stisko, omogočil širitev dejavnosti in ustvaril boljše pogoje za obravnavo bolnikov ter delo zdravstvenih ekip. Zaključek investicije je predviden do konca leta 2028.
Pomemben investicijski cikel poteka tudi v Mariboru. Nadgradnja onkološkega oddelka na UKC Maribor pomeni več kot podvojitev prostorskih zmogljivosti. Po zaključku projekta se bodo površine povečale z okoli 5.200 na več kot 12.000 kvadratnih metrov, število bolniških postelj pa se bo večkratno povečalo. Prva faza projekta je že zaključena, druga je v teku, celoten projekt pa bo končan septembra 2026.
Nadgradnja onkološkega oddelka na UKC Maribor pomeni več kot podvojitev prostorskih zmogljivosti.
Gre za zahteven zdravstveni objekt, zgrajen po najvišjih standardih za zdravljenje onkoloških bolnikov, s prostori, prilagojenimi sodobni medicinski tehnologiji in varni obravnavi. Skupna vrednost gradbenih del za obe fazi znaša več kot 42 milijonov evrov.
Brez ljudi ne deluje nobena stavba
Javno zdravstvo ne sloni le na stavbah in opremi, temveč predvsem na ljudeh. Zato so vlaganja v izobraževanje in raziskovanje sestavni del krepitve javnega zdravstvenega sistema.
Javno zdravstvo ne sloni le na stavbah in opremi, temveč predvsem na ljudeh. Zato so vlaganja v izobraževanje in raziskovanje sestavni del krepitve javnega zdravstvenega sistema.
Gradnja Kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani napreduje po načrtih in bo zaključena do poletja 2026. Projekt v vrednosti 93,5 milijona evrov se večinsko sofinancira iz evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter državnega proračuna, pri čemer evropski prispevek znaša 40 milijonov evrov.
Nova infrastruktura bo omogočila sodobne pogoje za izobraževanje večjega števila študentov medicine in vrhunsko raziskovalno delo. S tem se ustvarjajo dolgoročne zmogljivosti za javno zdravstvo, ki temeljijo na znanju, praksi in stabilnih pogojih za delo zdravstvenih ekip.
Pogled naprej
V tem mandatu se je v javno zdravstvo ponovno vrnila odločnost. V UKC Ljubljana potekajo prenove, ki izboljšujejo varnost in pretočnost. Nova infekcijska klinika gradi odpornost sistema. Onkologija dobiva dodatne kapacitete in se krepi tudi izven Ljubljane. Medicinska fakulteta dobiva prostore, ki bodo omogočili več kadra in boljše usposabljanje.
Ko se takšni projekti enkrat začnejo, jih je treba pripeljati do konca. Ker javno zdravstvo ni projekt enega leta. Je zaveza do ljudi, ki jo država potrjuje z vsakim novim oddelkom, vsako novo napravo, vsakim krajšim čakanjem.
Ta mandat je pokazal, kako se takšna zaveza uresničuje in zakaj jo je treba ohraniti tudi v prihodnje.
