Ministrstvo za naravne vire in prostor je skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za vode začelo javno razgrnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini.
Gre za obsežen in strateško pomemben projekt, katerega osnovni cilj je celovito povečanje poplavne varnosti poseljenih območij ter kmetijskih zemljišč na širšem območju doline. Projekt je vreden skoraj pol milijarde evrov.
Na novinarski konferenci je minister za naravne vire in prostor Jože Novak poudaril pomen sodelovanja in dialoga z lokalnim okoljem:
»Po razpravah in izmenjavah mnenj je v prihodnje ključno doseči družbeni konsenz in večinsko soglasje,« je izpostavil minister in dodal, da so pripravljene rešitve dobra osnova za sprejem razumnih odločitev.
Načrtovane ureditve se nanašajo na približno 23 kilometrov dolg odsek reke Savinje, od Letuša do Celja ter na širše območje vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Območje obsega približno 1.078 hektarjev in pokriva sedmih občin: Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Prebold, Tabor in Mestne občine Celje. Pred začetkom javne razgrnitve je ministrstvo gradivo predstavilo tudi županom in predstavnikom vseh vključenih občin.
Minister Novak je ob tem poudaril tudi pomen prilagajanja izvedbe potrebam lokalnega okolja:
»Faznost izvajanja bomo prilagodili tudi po pogovoru s predstavniki lastnikov, kmetov in lokalnih skupnosti. Večkrat pa sem že povedal, da je vodi treba vrniti prostor – kot družba moramo to razumeti.«
Da gre za enega največjih protipoplavnih projektov v Sloveniji, je poudarila tudi vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za vode dr. Lidija Kegljevič Zagorc:
»Gre za enega največjih protipoplavnih projektov v državi, ki bo bistveno prispeval k večji varnosti prebivalcev in prostora. Naš cilj ni le sanacija po ujmah, temveč trajno zmanjševanje poplavnih tveganj in večja odpornost prostora na prihodnje podnebne izzive.«
Med ključnimi predvidenimi ukrepi so suhi zadrževalniki ob Savinji (Levec, Dobriša vas, Roje, Šempeter, Dobrteša vas, Latkova vas in Letuš), suhi zadrževalnik ob Bolski v Kaplji vasi, moker oziroma večnamenski zadrževalnik na Gozdnici, visokovodni nasip Vrbje ter številne ureditve vodotokov, mostov in spremljajoče infrastrukture. Predvidene so tudi prilagoditve cest, energetske in komunalne infrastrukture ter ukrepi za varstvo okolja.
Predstavnik izdelovalcev dokumentacije Sergej Hiti iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda je pojasnil, da hidrološko-hidravlične analize potrjujejo velik učinek načrtovanih ukrepov:
»S predvidenimi ukrepi se bistveno izboljšuje poplavna varnost stavbnih zemljišč, pri stoletnih poplavah pa se poplavne površine zmanjšajo za približno tisoč hektarjev, kar predstavlja okoli 60 odstotkov teh površin na obravnavanem območju.«
Vrednost investicije je trenutno ocenjena na približno 490 milijonov evrov, izvedba vseh ukrepov pa je predvidena v obdobju približno sedmih let.
Minister Novak je ob tem dodatno poudaril pomen zaščite kmetijskih zemljišč:
»Pomembno je tudi, da niso žrtvovana kmetijska zemljišča za reševanje stavbnih zemljišč. Naš cilj je, da se na precejšnjem delu izboljša tudi varnost kmetijskih površin. Zadrževalniki niso namenjeni samo zaščiti ljudi, temveč tudi kmetij.«
Direktorica Urada za planiranje in načrtovanje na DRSV Alenka Zupančič je pojasnila, da je DPN za Spodnjo Savinjsko dolino del širšega, sistemsko povezanega sklopa ukrepov na porečju Savinje, ki vključuje tudi druge državne prostorske načrte ter sanacijske in vzdrževalne posege v javno korist.
Gradivo za DPN Spodnja Savinjska dolina je javno razgrnjeno na Ministrstvu za naravne vire in prostor, v sodelujočih občinah ter v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu PIS in na portalu GOV.SI.
