Toliko je pač človek vreden. Brez olepševanja, ker funkcija je le obleka, ki danes je, jutri je ni. Kot so mi družinski člani pogosto rekli, politika je kur*a.
Pa sem šel, “gural”, se pogovarjal, prepričeval ljudi, iskal rešitve. Bil vržen ven skozi vrata, priplezal not skozi okno. Verjel in sanjal. Poskušal in poskušam preskočiti desetletne prepreke. Premikati ovire, polena in obiti podle ljudi.
No to danes je preseglo vse meje. Je nekaj, v kar pred leti ne bi verjel, da je možno.
Danes je Urad za narodnosti sklical sestanek na Občini Lendava na temo porabe sredstev iz naslova dodatnih sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji. Tega denarja ni malo, v preteklih petih letih je občina s tega naslova prejela več kot 1,8 milijona evrov. Kot člana zakonodajnega telesa ter domačega poslanca me je Urad povabil zraven.
Nakar je prišel klic.
“Dejan, če boš ti zraven, bodo na občinski strani odpovedali sestanek. Žal mi je, da je tako…”
Tudi meni je žal. Želel sem si pogovora, da končno presekamo gordijski vozel glede sprejetja OPN-ja in legalizacije, da se pogovorimo o odnosu do romske skupnosti in konec koncev odnosu med nami.
Roka sodelovanja z moje strani, kot vedno, je bila ponujena.
Dobil sem pa, no ja…ni vredno besed.
Da, ni mi vseeno, ni mi. Gre vseeno za (tudi) moj dom. Kdo so ti ljudje, ki nas, domačine, ponižujejo, blatijo, izključujejo? So to isti ljudje, ki so za lažnimi profili, ki lažejo in blatijo vse, ki jim nismo pogodu? Ali smo Lendavčani res ničvredni v očeh nekaterih, ki nam (še) krojijo usodo?
Pazite, profili so res lahko lažni, a sovraštvo je resnično.
Kakorkoli, prispel sem v Ljubljano. Vesel sem, da je danes prišlo do dogovora Vlade s predstavniki občin glede povprečnine za leto 2026 v višini 835 evrov, kar pomeni, da bo naša občina prejela približno še 630.000 evrov več kot letos z naslova glavarine.
Hvaležen sem, da lahko pomagam. In vedno bom, pa naj mi še toliko polen zmečejo pod kolena.
