MMC-jev pogovor z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek razkrije jasno vizijo: letos je na avtocestah odprtih veliko nujnih gradbišč, a cilj je en sam – bolj pretočna in varnejša infrastruktura za ljudi ter gospodarstvo.
V Sloveniji se pogosto srečujemo z zožitvami, omejitvami in zaporami prometa, toda za tem se skriva največji investicijski ciklus v cestno in železniško omrežje v zadnjih letih. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek pri tem ne skriva razumevanja za vsakodnevne voznike: »Razumem ljudi, da so ob zastojih nezadovoljni, tudi sama sem vsak dan na cesti,« poudarja, a hkrati spomni, da se »Dars pri vsakem projektu trudi najti najbolj pretočno varianto« in da vsaka investicija nujno pomeni začasen poseg v prometni sistem.
Več del danes, več pretočnosti jutri
Po njenih besedah je bilo »letos odprtih veliko potrebnih gradbišč na avtocestah«, pri čemer se ekipe trudijo vplive čim bolj omejiti. Zgled z odseka pri Domžalah kaže, da lahko premišljena organizacija celo zmanjša fantomske zastoje, ker vozila vozijo z enakomerno, nižjo hitrostjo. »Čarobne paličice ni – v jutranjih in popoldanskih konicah se gneči ne bo dalo izogniti,« ostaja realistična ministrica, ki ob tem poziva k pametnemu načrtovanju poti, še posebej v poletnih vrhuncih.
Ministrstvo sistematično dela z gospodarstvom: »Redno se srečujemo z gospodarsko zbornico – logistiki pravijo, da delamo preveč, gradbinci, da premalo, projektanti opozarjajo na roke in kakovost. Naš cilj je: hitreje, a nikoli na račun kakovosti.«
Redno se srečujemo z gospodarsko zbornico – logistiki pravijo, da delamo preveč, gradbinci, da premalo, projektanti opozarjajo na roke in kakovost. Naš cilj je: hitreje, a nikoli na račun kakovosti.
Drugi tir – ključna menjava prestave
Največjo prometno razbremenitev za tovor promet ministrica pričakuje na železnicah. »Marca naslednje leto bomo začeli 2. tir testirati, ob koncu leta pa predvidevamo vožnjo vlakov po voznem redu za potnike in čim več tovornega prometa iz Luke Koper,« napoveduje. Pričakovanja so velika, še posebej, ko bo proga dvotirna okoli 2030, kar bo zmogljivosti še povečalo.
Do takrat država uvaja preudarne ukrepe: »Avtoprevoznike je zaobšlo nekaj dajatev, a bomo te uvedli, ko bo zgrajen 2. tir in bomo tovor realno preusmerili s cest na železnice.« Po 1. novembru pa začne veljati tudi nov, na CO₂ temelječ sistem cestninjenja za tovorna vozila: »Popust bo imel samo še razred EURO 6; električni tovornjak pa bo imel kar 75-odstotni popust pri cestnini.«
Vinjete: blaženje posledic del, ne »bombonček«
V javnosti odmeva štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet za vozila do 3.500 kg. Ministrica Bratušek je jasna: »S tem ukrepom želimo blažiti negativne posledice zmanjšane pretočnosti zaradi velikega investicijskega cikla. Dars je izračunal, da finančno stanje družbe zaradi tega ukrepa ni ogroženo.«
S tem ukrepom želimo blažiti negativne posledice zmanjšane pretočnosti zaradi velikega investicijskega cikla. Dars je izračunal, da finančno stanje družbe zaradi tega ukrepa ni ogroženo.
Za slovensko Istro je dogovorjena prekategorizacija H5 in H6, ki bo od 1. januarja 2026 začasno odpravila obveznost vinjete do izgradnje hitre ceste Koper–Dragonja: »Rešitev ne ruši enotnosti cestninjenja in je pravična do uporabnikov.«
Tretji pas in širitev obvoznice – premišljeno in fazno
Na mizi ostaja širitev ljubljanskega obroča: tretji pas je že v vzpostavljanju pri Domžalah, dovoljenje proti Primorski je izdano. »Celovita širitev obvoznice bo terjala čas za dokumentacijo, a ocenjujem, da je potrebna. Sama širitev pa ni dovolj – spodbujati moramo souporabo vozil in javni prevoz,« poudarja ministrica.
Primestna železnica: od obljub k izvedbi
V ospredje preboja postavlja primestne smeri Kranj, Kamnik, Ivančna Gorica: »Za Kranj si želim, da bo državni prostorski načrt sprejet še letos; tudi do Ivančne Gorice smo zelo blizu. Pri Kamniku še usklajujemo z občino Domžale. Ne govorimo več o desetletjih, temveč o nekaj letih.« Cilj je taktni vozni red na 10–15 minut in bistveno krajši potovalni časi, kjer je treba »posekati« ovinke in dvigniti hitrosti.
Varnejše ceste in vizija nič
Po rekordno varnem letu 2024 se je letos statistika poslabšala, predvsem pri motoristih. Ministrica Bratušek zato podpira strožje začetne omejitve: »Eden od predlogov je, da ‘novi’ motoristi prvi dve leti ne bi smeli voziti najtežjih motorjev. Osebno to absolutno podpiram.«
Tretja razvojna os in gradbeni postopki: hitreje, a pravno trdno
Na severnem delu tretje razvojne osi gradnja pospešeno teče, pravnomočnost zadnjega dovoljenja je tik pred vrati, najdaljši odsek je že v gradnji. »Moj poziv Darsu je jasen – postopki morajo biti tako izpeljani, da dovoljenja zdržijo tudi na sodišču. Trasa je dokončno določena – potrdilo je tudi ustavno sodišče.« Novi gradbeni zakon medtem skrajšuje roke mnenjedajalcev na 30 dni, kar naj bi pospešilo izdajo dovoljenj.
Letalska povezljivost
Zaradi ciljnih ukrepov se je letalska povezljivost bistveno izboljšala; Ljubljana letos beleži več kot milijon potnikov do konca avgusta in 26 destinacij. »Še nismo na ravni najboljšega leta 2018, a trend je dober. Subvencije usmerjamo v nove redne linije – konkurenca Benetk, Trsta, Zagreba in Dunaja je blizu, zato moramo biti pametni,« pravi ministrica.
Hitra železnica – slovenski člen evropske hrbtenice
Ministrica Alenka Bratušek vztraja, da Slovenija ostaja del evropskega železniškega zemljevida: »Vedno izkoristim evropski parket za idejo hitrih vlakov med prestolnicami.« V pripravi je državni prostorski načrt za hitro progo Ljubljana–Maribor – kot nova, potniška proga s ciljnimi hitrostmi okoli 250 km/h in evropskim povezovanjem proti Dunaju, Budimpešti, Trstu in Rimu. »To mora biti evropski projekt – za kratke razdalje moramo letala nadomestiti s hitrimi vlaki.«
Vedno izkoristim evropski parket za idejo hitrih vlakov med prestolnicami.
Slovenija danes potrpežljivo prenavlja svojo prometno hrbtenico – od tretjih pasov in varnejših avtocestnih križev do dviga železniških zmogljivosti z drugim tirom in primestnimi progami. To pomeni nekaj več strpnosti zdaj, a po besedah ministrice jasen dobiček jutri: »Vse, kar delamo, delamo za ljudi – da bo infrastruktura v prihodnje še boljša.«
