V teh dneh pred dvema letoma v nočnih, oziroma zgodnjih jutranjih urah, so nas prizadele doslej največje poplave v Sloveniji. Že nekaj dni prebiram članke na to temo, kjer avtorji na različne načine opisujejo tedanje dogajanje. Tudi meni je to obudilo spomin na tisti čas, ko smo bili v zelo težki situaciji zaradi izjemne količine padavin v kratkem času.
Ko sem, najprej v Kamniku, nato širom Slovenije na terenu doživljal veliko moč narave, sem videl tudi veliko požrtvovalnost vseh ekip, ki so kljub težkim zgodbam prizadetih ljudi, neumorno reševale, kar se je rešiti dalo. Najprej življenja, nato pa premoženje, kolikor je bilo to možno, predvsem pa so v naslednjih dneh skušale čim prej omogočiti kolikor toliko dostojne pogoje za življenje.
Najprej življenja, nato pa premoženje, kolikor je bilo to možno, predvsem pa so v naslednjih dneh skušale čim prej omogočiti kolikor toliko dostojne pogoje za življenje.
4. avgusta v zgodnjih urah je bilo izjemno težko…strah, obup, žalost in še kakšen izraz bi se našel. A vseeno so vsa ta čustva dokaj hitro zamenjali drugi občutki. Upanje, solidarnost, pomoč…solze so se umikale upanju in zavedanju, da ljudje niso sami v svoji nesreči.
Ko danes razmišljam za nazaj, si pravzaprav težko predstavljam, da sta minili že dve leti. Ko smo imeli intervencije, nismo razmišljali, kako bo čez dve leti ali več, temveč smo reševali težave, ki jih je prinesel vsak dan posebej in tako so tudi ljudje počasi vrnili svoja življenja v ustaljene tirnice.
Seveda ne moremo reči, da je že vse narejeno, kajti obseg naravne katastrofe je bil res tako velik, da si danes to težko predstavljamo. A narejenega je bilo veliko v teh dveh letih, kar je dober obet tudi za naprej. Treba je izvesti sanacijo, ki bo imela učinek, kajti zagotovo bomo še priča izjemnim dogodkom.
A narejenega je bilo veliko v teh dveh letih, kar je dober obet tudi za naprej.
Lahko bi popisoval zgodbe s terena, a verjetno bi zamahnili z roko, češ kje je že to… Zato naj samo rečem, da sem ponosen, da sem lahko bil del ogromne ekipe, ki je opravila svojo dolžnost, ko je bilo to potrebno.
Iskrena hvala vsem, ki ste takrat, v prvih urah in tudi kasneje dali vse od sebe, da ste pomagali ljudem, ko so pomoč najbolj potrebovali. Tistim pa, ki se ukvarjate s sanacijo pa veliko volje in energije tudi v prihodnje.
