Državni zbor je na izredni seji sprejel štiri zakone, ki vsak na svoj način predstavljajo prelomnico.
Gre predvsem za koalicijski zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa tudi za vladni zakon o gostinstvu, novelo zakona o zaščiti živali in vladni zakon o funkcionarjih.
Vlada dr. Roberta Goloba in koalicija na čelu s Svobodo z njimi znova dokazujeta, da zmoreta odgovarjati na kompleksne izzive časa s politično zrelostjo. To niso zgolj zakonodajni ukrepi – so vizija Slovenije, ki stavi na človekovo dostojanstvo, red, etiko in svobodo izbire.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja: spoštovanje življenja v njegovi celovitosti
Največ pozornosti je razumljivo vzbudil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predstavlja izpolnitev volje volivk in volivcev z lanskoletnega posvetovalnega referenduma. Slovenija s tem zakonom postaja ena od sodobnih držav na svetu, ki svojim državljanom priznava pravico, da se ob koncu življenja, kadar je to zaznamovano z neznosnim trpljenjem, odločijo za prostovoljno končanje – a ob jasnih varovalkah in znotraj javnega zdravstvenega sistema.
Poslanka Svobode Tereza Novak: »Življenje ima svoj konec – kot družba pa moramo znati prepoznati in spoštovati avtonomijo in dostojanstvo posameznika, ne le v življenju, temveč tudi ob smrti.«
Zakon velja za polnoletne osebe, ki so sposobne odločanja, in določa, da lahko bolnik sam, ob izpolnjevanju strogih pogojev, izvede prostovoljno končanje življenja. To velja izključno v primerih, ko gre za hude, neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, zaradi katerih pacient neznosno trpi, zdravljenje pa ne daje več upanja.
Postopek se začne pri zdravniku, nadaljuje s podajo formalne vloge, ki jo skupaj z zdravniškim mnenjem pregleda komisija. Odločitev ostaja popolnoma v pacientovih rokah – sam tudi izbere način vnosa učinkovine, ki pa jo mora v telo vnesti sam, brez posredovanja druge osebe.
Poslanka Svobode Tereza Novak, ena od predlagateljic zakona, poudarja: »S tem zakonom dajemo vsem nam možnost, da živimo polno življenje, tudi ko se to izteka – brez strahu, da bomo ob koncu trpeli neznosno in brez pomoči.« Enako menijo tudi drugi poslanke in poslanci Svobode. Tako Vera Granfol zakon označuje kot »spoštljiv poklon lastni svobodi in osebnemu pojmovanju smisla, ne vprašanje smrti, temveč življenja v skladu z dostojanstvom.« Mag. Dean Premik opozarja: »Ne govorimo o zakonu, ki komurkoli zapoveduje, kako naj konča svoje življenje – govorimo o zakonu, ki daje možnost, da ga v neozdravljivem trpljenju zaključi dostojanstveno. Govorimo o svobodi, dostojanstvu in človeku v središču.« Andreja Rajbenšu pa izpostavlja: »Zakon ne pomeni konec življenja, ampak konec trpljenja. Tistim, ki temu zakonu nasprotujete, jasno povem: imate pravico do svojega mnenja, nimate pa pravice odločati, da bo nekdo drug trpel zaradi vaše odločitve.«
Poslanec Svobode mag. Dean Premik: »Ta zakon ne vsiljuje odločitev, ampak ponuja možnost – varno, premišljeno in odgovorno možnost, oblikovano s pomočjo stroke in z občutkom za človeka.«
S tem zakonom Slovenija uresničuje voljo državljanov, krepi sočutje in odgovornost ter omogoča polno življenje vse do njegovega mirnega konca. Pomembno je poudariti, da zakon dopolnjuje – ne nadomešča – paliativne oskrbe, ki ostaja temeljni del celostne zdravstvene oskrbe. Vendar pa se kot družba zavedamo, da medicina, četudi napredna, ne more odgovoriti na vse stiske, ki jih posameznik ob koncu življenja doživlja. Zakon zato omogoča odločitev »živeti življenje do zadnjega trenutka po svoji meri – tudi takrat, ko gre za konec«, dodaja poslanka Novak.
Zakon o gostinstvu: red na trgu, večja dostopnost stanovanj
Vladni zakon o gostinstvu je po letih neurejenega stanja prinesel prepotrebni red na področje kratkoročnega oddajanja stanovanj v turistične namene, kar je prispevalo k poglabljanju stanovanjske krize, zlasti v občinah z največjo stanovanjsko stisko.
Zakon ne le ureja pogoje delovanja za sobodajalce, temveč pomembno prispeva k večji dostopnosti stanovanj za stalno bivanje. Tam, kjer so najemnine najvišje, mladi izrinjeni iz trga, in kjer so stanovanja pretvorjena v turistične kapacitete, zakon lokalnim skupnostim prvič omogoča učinkovito regulacijo v javnem interesu.
S tem se zakon smiselno povezuje s že sprejetima stanovanjskima zakonoma, s katerima je koalicija Svoboda vzpostavila desetletno finančno bazo za gradnjo javnih najemnih stanovanj v višini 100 milijonov evrov letno, ter povečala prožnost pri dodeljevanju stanovanj mladim in določenim poklicnim skupinam. Pri tem poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj poudarja: »Stanovanja niso zgolj investicijski produkt, ampak predvsem dom. Zakon vzpostavlja ravnotežje med lokalno avtonomijo in nacionalnim interesom, da so stanovanja namenjena življenju, ne špekulaciji.« Poslanka Svobode Sara Žibrat pa dodaja: »Platforme, kot je Airbnb, niso bile mišljene za to, da nekdo postane hotelir v stanovanju, ampak da ljudje občasno oddajo sobo, ko jo ne potrebujejo.«
Sicer zakon uvaja:
- časovno omejitev oddajanja (30–270 dni letno) v občinah s stanovanjsko stisko,
- obvezno soglasje etažnih lastnikov,
- prepoved oddajanja oskrbovanih stanovanj,
- registracijo in identifikacijsko številko za oglaševanje,
- jasna pravila, nadzor in konec sive ekonomije.
Gre za zakon, ki na novo ureja sobivanje lokalnega prebivalstva in turizma, hkrati pa krepi javno korist in pravico do dostopnega doma. Zakon ni napad na turizem, ampak korak k trajnostnemu razvoju, ki upošteva življenjske potrebe lokalnega prebivalstva.
Novela zakona o zaščiti živali: civilizacijski preskok v odnosu do živih bitij
Vladna novela zakona o zaščiti živali pomeni pomembno nadgradnjo že obstoječe zakonodaje in hkrati jasno civilizacijsko sporočilo: živali niso stvari, ampak čuteča bitja, ki si zaslužijo zaščito.
Med ključnimi novostmi, ki jih prinaša zakon, so:
- popolna prepoved baterijske reje kokoši nesnic do konca 2028,
- obvezno čipiranje mačk,
- prepoved kirurške kastracije pujskov brez anestezije,
- sistem za oskrbo zapuščenih in upokojenih kopitarjev,
- višje kazni za hujše zlorabe in okrepljen inšpekcijski nadzor,
- urejeno financiranje in gradnja novih zavetišč (pet milijonov evrov letno v treh letih).
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki prihaja iz kvote Svobode, pojasnjuje: »Zakon odgovarja na zaznane pomanjkljivosti, krepi pravno varnost in izraža našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju in odgovornemu skrbništvu.« Poslanec Svobode Tomaž Lah pa izpostavlja, da zakon ne pomeni napada na kmetijstvo, ampak prinaša pravične prehode z 80-odstotnim sofinanciranjem prilagoditev, kjer je to potrebno.
Gre za nov mejnik v politiki dobrobiti živali, ki jo v Svobodi dosledno razvijajo že več let – tudi z uzakonitvijo prepovedi privezovanja psov, uporabe živali v cirkusih in uvedbo video nadzora v klavnicah. Posebno vrednost zakona predstavlja dejstvo, da je bil pripravljen v sodelovanju z različnimi deležniki – od stroke do civilne družbe, kar mu daje dodatno legitimnost. Ena od pomembnih novosti je seznam dovoljenih vrst eksotičnih živali, kar bo prispevalo k boljši zaščiti tako živali kot ljudi in preprečevanju tveganih praks.
Prav tako zakon jasno sporoča, da bo zanemarjanje živali kaznovano bolj strogo kot doslej, pri čemer inšpekcijske službe dobivajo večja pooblastila in več sredstev. Zakon izraža prepričanje, da etičen odnos do živali ni le čustvena izbira, ampak temeljna družbena vrednota.
Zakon o funkcionarjih: odgovornost, etika in višji standardi javne službe
Zakon o funkcionarjih, ki nadomešča skoraj 35 let staro ureditev iz leta 1990, celostno ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti funkcionarjev – tako med mandatom kot po njegovem izteku.
Med ključnimi novostmi so:
- pravica do nadomestil in povračil stroškov,
- pravica do pravne pomoči ob tožbah zaradi opravljanja funkcije,
- e-uvajalno usposabljanje za vse nove funkcionarje,
- usposabljanja o etiki, integriteti in transparentnosti,
- pogoj nekaznovanosti za vse funkcionarske funkcije,
- inšpekcijski nadzor nad uveljavljanjem pravic.
V Svobodi menimo, da gre za prvi resen korak k profesionalizaciji in večji verodostojnosti javne funkcije, pri čemer zakon ne privilegira oblasti, temveč ji nalaga višje standarde. Posebno težo ima določba o pogojih nekaznovanosti, ki predstavlja pomembno vsebinsko novost. Po novem funkcionar ne bo mogel opravljati funkcije, če je bil obsojen za hujše kaznivo dejanje, storjeno naklepno, in če je bila izrečena zaporna kazen daljša od enega leta, in sicer v času prestajanja kazni ter še pet let po njenem izteku ali zastaranju. Ta določba pomeni jasen signal, da v javni službi ni prostora za osebe z resnimi kazenskimi obsodbami. Gre za korak k uresničevanju temeljnega načela: funkcija je zaupanje – in zaupanja ni brez osebne integritete.
Zakonodajni dan, ki spreminja prihodnost
Sprejetje štirih prelomnih zakonov v enem dnevu potrjuje, da ima Slovenija vlado in koalicijo, ki delujeta z vizijo, pogumom in odgovornostjo. Ne gre za lepe besede, temveč za dejanja – za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki prinaša človeku dostojanstvo tudi v umiranju; za zakon o gostinstvu, ki prinaša red in pravičnost na trgu bivanja; za zakon o zaščiti živali, ki uresničuje sočutje in odgovornost; ter za zakon o funkcionarjih, ki krepi zaupanje v politiko.
Vlada dr. Roberta Goloba in koalicija Svoboda so s tem zakonodajnim svežnjem utrli novo pot – pot zaupanja, pravičnosti, spoštovanja in skupnega dobrega. Slovenija gre naprej.
