Na pobudo Svobode ste volivke in volivci junija 2024, na dan evropskih volitev, na posvetovalnih referendumih odločali še o štirih izjemno pomembnih družbenih vprašanjih.
Vaš odgovor je bil jasen: štirikrat DA, s čimer ste nam dali mandat, da v Sloveniji zakonsko uredimo:
- pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,
- področje pridelave, predelave in uporabe konoplje v medicinske in znanstvene namene,
- legalizacijo konoplje za omejeno osebno uporabo,
- uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah.
Dobro leto dni po tej odločitvi sta dva zakonska predloga, ki to voljo uresničujeta, že sprejeta, še dva pa bosta svojo pot skozi zakonodajni postopek končala predvidoma jeseni. S tem dokazujemo, da v Svobodi spoštujemo voljo volivk in volivcev, da je vaša volja naša zaveza.
Posameznikova izbira je, kako se bo soočal s svojim trpljenjem in smrtjo
Januarja letos smo v zakonodajni postopek kot prvega vložili predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). Gre za zakon, ki ga je prvotno oblikovala civilna družba, s katero smo v referendumski kampanji in ob kasnejšem dopolnjevanju in nadgrajevanju zakona tudi tesno in uspešno sodelovali. Na julijski seji Državnega zbora je bil zakon o PPKŽ dokončno sprejet.
Tako smo v Sloveniji vsem tistim, ki so neozdravljivo bolni in trpijo neznosne bolečine, omogočili, da na lastno željo končajo svoje življenje na dostojen, človeka vreden način, v domačem okolju in med svojimi ljubimi ljudmi.
Kljub strašenju nasprotnikov PPKŽ sprejetje zakona nikakor ni razlog za skrb. Z njim namreč nikomur ničesar ne vsiljujemo in nikomur ne jemljemo možnosti oziroma pravice, da živi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji in željami. Gre zgolj za pravico, ki jo lahko posameznik izkoristi na lastno željo ali pa pač ne.
PPKŽ ne nadomešča, pač pa dopolnjuje paliativno oskrbo tam, kjer ta ostane nemočna. Zakon vsebuje številne varovalke, ki onemogočajo možnosti zlorab zakona, prav tako vsebuje številne kompromise, ki v največji možni meri upoštevajo tudi pripombe nasprotnikov PPKŽ.
Ravno zato je na primer iz zakona povsem izključena možnost evtanazije, kar pomeni, da je mogoče pravico do PPKŽ uveljavljati samo še v obliki pomoči pri samousmrtitvi. To je velik kompromisni korak naproti zdravstvenim delavcem, ki po novem v postopku sodelujejo samo še kot dajalci mnenj in upravljalci s pripomočki, ne pa več tudi kot vnašalci učinkovine.
V Svobodi smo ponosni, da smo s sprejetjem tega zakona Slovenijo postavili ob bok številnim razvitim državam, ki to pravico že zagotavljajo svojim prebivalkam in prebivalcem. Gre za velik korak k zagotavljanju svobodne izbire posameznika, ki ima edini pravico, da odloča, kako se bo ob iztekanju svojega življenja spopadal z lastnim trpljenjem in smrtjo.
Pacienti in pacientke si zaslužijo varen dostop do konoplje
Več kot 66 % volivk in volivcev je na lanskem posvetovalnem referendumu potrdilo, da naj se na ozemlju Slovenije dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene. V Svobodi smo zato takoj pristopili k pripravi zakona in po več mesecih intenzivnih pogajanj in usklajevanj je Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene sedaj dokončno sprejet.
Ureja gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene, nadzorne mehanizme ter organe, ki so zanj pristojni. Vse s ciljem, da prebivalcem Republike Slovenije zagotovimo dostop do varno pridelane konoplje za medicinske namene ter olajšamo in na ta način spodbudimo raziskave na področju uporabe kanabinoidov in tudi širše – celotne rastline konoplje.
Zakaj je to tako pomembno? Konoplja dokazano pomaga pri številnih zdravstvenih težavah, na primer pri epilepsiji pri otrocih in mladostnikih, blaženju slabosti in bruhanja ob kemoterapiji, lajšanju bolečin in mišičnih krčev pri multipli sklerozi ter lajšanju bolečin pri rakavih bolnikih.
Žal pa je bila pridelava konoplje v medicinske namene kljub legalizaciji uporabe konoplje v medicinske namene še vedno prepovedana. To pomeni, da je Slovenija na področju medicinske konoplje danes v celoti odvisna od uvoza iz tujine. Uvoženi produkti, ki so na voljo, so zgolj sintetični, njihove koncentracije zdravilnih snovi pa ne dosegajo želenih vrednosti. Uvoženi izdelki so pogosto težko dostopni in dragi, zato se bolniki, ki tovrstna zdravila uporabljajo, pogosto zatečejo in so odvisni od črnega trga.
Samozdravljenje z izdelki, kupljenimi na črnem trgu, je lahko nevarno za zdravje ljudi. Nelegalno pridelana konoplja je lahko polna strupenih snovi in fitofarmacevtskih sredstev. Gre za izdelke nepreverjene kakovosti in moči.
Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene je zato prelomen tako za paciente kot za zdravnike, ki so do sedaj izdelke iz konoplje predpisovali zelo redko oziroma jih ravno zaradi omenjenih razlogov sploh niso.
S tem zakonom končno postavljamo podlago za končanje stigmatizacije konoplje kot kulturne rastline ter končno določamo zakonodajno osnovo, ki bo predvsem bolnikom omogočila dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega zdravila iz naravno pridelane medicinske konoplje.
Represija in prepoved konoplje ne delujeta – čas je za drugačno pot
Na referendumu je prav tako večina volivcev glasovala ZA legalizacijo gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo. Glede na to, da smo na referendumu imeli dve ločeni vprašanji, smo se v Svobodi odločili, da pripravimo tudi dva ločena zakona. In če je Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene sedaj dokončno sprejet, je Zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo bil vložen ta teden in bo predvidoma sprejet jeseni.
Zakon se osredotoča na osebno uporabo konoplje – to, kar posameznik sam pridela, lahko tudi uporabi oziroma podari drugemu. Pri tem seveda veljajo tudi stroge omejitve, ki se bodo tekom javne razprave oziroma kasnejšega dopolnjevanja zakona v zakonodajnem postopku še lahko nekoliko spremenile:
- Polnoletna oseba bo lahko na javni površini s seboj imela do 7 g sušenega socvetja konoplje.
- Prav tako bo lahko posameznik doma, na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, gojil do 4 rastline konoplje, oziroma bo lahko v enem gospodinjstvu do 6 rastlin.
- Posameznik je bo doma lahko imel do 150 gramov sušenega socvetja konoplje.
Cilj zakona je torej jasen: prebivalkam in prebivalcem bomo omogočili uživanje konoplje in njeno gojenje v osebne namene. S tem pa zasledujemo še en cilj, in sicer zmanjšanje obsega nezakonite proizvodnje in prometa s konopljo nepreverjene kakovosti, ki lahko vsebuje strupene primesi, onesnaževalce in sintetične kanabinoide, ki so škodljivi za zdravje.
Pri tem bodo na področjih, kot sta vožnja pod vplivom in distribucija mladoletnikom, veljale enake omejitve kot za alkohol in tobačne izdelke. Prav tako bo kajenje ali vdihavanje hlapov konoplje prepovedano v bližini mladoletnikov, posebej pa tudi na javnih površinah, ki so del vzgojno-izobraževalnih ustanov.
Z zakonom se določajo tudi preventivni ukrepi, s katerimi želimo zmanjšati možnost negativnih vplivov uporabe konoplje na zdravje ljudi in preprečiti odvisnosti od konoplje. Za izvajanje in usklajevanje preventivnih ukrepov ter zbiranje podatkov o uporabi konoplje za omejeno osebno uporabo bo odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Ljudje naj dobijo možnost izbirati, kdo jih zastopa v parlamentu
Uvedba preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah je izmed vseh vprašanj na referendumu prejela najvišjo, skoraj 71-odstotno podporo volivk in volivcev. Po drugi strani pa uspešna implementacija te spremembe predstavlja tudi največji izziv, saj je zanjo potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
V Svobodi smo k uveljavitvi volje volivk in volivcev tudi pri tem vprašanju pristopili resno in aktivno, ves čas smo bili pripravljeni na sklepanje kompromisov in iskanje rešitev, ki uživajo najširšo podporo parlamentarnih strank. Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob je že takoj po lanskem posvetovalnem sklical posvet predsednikov parlamentarnih strank na to temo.
Januarja letos smo v Svobodi vložili predlog zakona, s katerim bi uvedli preferenčni glas, pri čemer smo računali predvsem na podporo stranke NSi. V preteklosti so namreč preferenčni glas odločno podpirali. Kljub temu – in čeprav je bil vloženi predlog zakona praktično identičen tistemu, ki so ga nedolgo pred tem predlagali sami – so poslanci in poslanke NSi marca letos na glasovanju odrekli podporo predlogu zakona.
V Svobodi kljub temu vztrajamo in ta teden smo v parlamentarni postopek skupaj s koalicijskima partnericama in poslancem italijanske narodne skupnosti ponovno vložili predlog novele Zakona o volitvah v državni zbor.
Predlog gradi na že obstoječih osmih volilnih enotah, ukinja pa volilne okraje. Podobno kot na evropskih in lokalnih volitev bi bil preferenčni glas neobvezen in relativen. Vsak volivec bi tako na strankarski listi izmed njenih enajstih kandidatov lahko izbral še konkretnega posameznika, za katerega bi želel, da ga zastopa v parlamentu.
Voljo ljudi jemljemo resno
Leto dni po posvetovalnih referendumih je torej jasno, da teh v Svobodi nismo predlagali s figo v žepu in da imamo jasen namen in željo v celoti uzakoniti voljo volivk in volivcev.
V tem tednu smo storili več pomembnih in konkretnih korakov v tej smeri: Slovenija je uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in dobila sodoben zakon, ki zagotavlja dostop pacientom in pacientkam do varno pridelane medicinske konoplje. S predanim delom bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih in naredili vse, kar je v naši moži, da se volja ljudi v celoti uresniči.
