Državni zbor je opravil drugo branje novele zakona, ki ukinja trenutno obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Državni zbor je opravil drugo branje novele zakona, ki ukinja trenutno obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prinaša:

  • Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje.
  • Plačilo obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov na mesec.
  • Prejemnik sredstev bo po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne več tri komercialne zavarovalnice.

Spremembe bi se začele izvajati 1. januarja 2024.

Obljubo o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bomo izpolnili

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo kot oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z ZZZS na komercialne zavarovalnice preneseno že leta 1998, taka ureditev pa je bila mišljena zgolj kot začasna. Trenutna vladna koalicija bo obljubo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izpolnila. 

»Prvi poskus ukinitve oziroma preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sega v leto 2003. Ponovni poskusi so se nato ponovili leta 2011, 2012, 2013, 2014, 2017, 2019 in zdaj – leta 2023. Razmišljanja o ukinitvi oziroma preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so torej stara 20 let,« je zgodovino poskusov ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povzela poslanka Svobode Tamara Kozlovič

Ljudi ščitimo pred nedopustnimi podražitvami

V Svobodi skupaj s koalicijskimi partnerji še vedno menimo, da je v času, ko se kljub vedno višjim zneskom, ki jih namenjamo zdravstvu, ko se pacienti in uporabniki soočajo s težjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, vsakršen dvig stroškov na račun zavarovancev nedopusten. Predlagana novela zato ščiti državljanke in državljane pred dvigom premij.

»Koalicija je imela dve možnosti. Prvo, da ne naredi nič in dovoli, da se breme povišanih premij prenese na državljanke in državljane. In drugo, da preoblikujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem začasno omejimo višino premije, dokler ne rešimo vsaj nekaj že znanih izzivov v zdravstvu, recimo povečanja dostopnosti,« je še pojasnila Tamara Kozlovič.

 Cilji predlagane novele so:

  • Začasna zamrznitev trenutne višine prispevka, ki ga državljanke in državljani dodatno plačujemo za zdravstveno varstvo.
  • Preprečitev morebitnega poslabšanja položaja slovenskega pacienta in preprečitev morebitnih zdravstvenih socialnih stisk, ki bi lahko nastale, če bi zavarovanci v velikem številu zaradi nenadnih višjih premij odpovedovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar se bo posledično odražalo na ohranitvi istega števila zavarovancev na najmanj današnji ravni.
  • Ohranitev  enakih pravic zavarovancev brez dodatnih finančnih obremenitev.
  • Vsa pobrana sredstva iz naslova zdravstvenega varstva ostanejo v javnem sistemu, v javni zdravstveni blagajni – torej na enem mestu in ne na štirih.
Kovanje dobičkov na račun zdravja ne pride v poštev

»Samo lani so naše tri komercialne zavarovalnice, ki zbirajo sredstva dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zbrale skoraj 633 milijonov evrov. To je veliko denarja. No, pa saj vidimo, da je to za zavarovalnice zelo dober posel, tudi zato, ker se v bistvu ni treba truditi za prihodke, kot se morajo na primer druga podjetja, prihodki pač v vsakem primeru pritekajo. Na dober posel kaže tudi dejstvo, da je bilo opravljenih tako veliko lobističnih stikov, kot jih je bilo. Samo letos nekaj več kot 150 stikov,« je razloge, zakaj si nekateri ne želijo sprememb, opisala poslanka Svobode Monika Pekošak.

Poslanka Mojca Šetinc Pašek pa je opisala dogajanje zadnjih desetletij, ko ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi finančnih interesov nikoli ni bila izvedena: »Skoraj vsi ministri za zdravje doslej so na mizo položili vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in takoj, ko se je problematika odprla, ko se je začelo pisati spremembe zakona, so se vedno znova prekrižali meči predvsem dobička željnih zavarovalnic z interesi po nekem smiselnem, logičnem, življenjsko oblikovanem obveznem zdravstvenem zavarovanju za ljudi. Na delo so vedno znova stopili dobro plačani lobisti, ministri, ki so šli v žerjavico po vroč kostanj, pa so se vedno znova opekli in hitro umaknili

Naš glavni cilj je kakovosten, dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem

Dostopno, učinkovito, kakovostno in finančno stabilno javno zdravstvo je prioriteta te vlade. Zato moramo pri obstoječih finančnih virih v zdravstvu poiskati vse rezerve in tako poskrbeti za vzdržen javni zdravstveni sistem. V Svobodi si bomo za vse to prizadevali do konca.

Zadnji mejnik

Klemen Boštjančič postal podpredsednik Gibanja Svoboda

Svet stranke Gibanje Svoboda je 27. marca 2024 mag. Klemna Boštjančiča imenoval za novega podpredsednika Gibanja Svoboda. Mag. Boštjančič se je tako pridružil dvema dosedanjima podpredsednikoma, poslanki Sari Žibrat in ministru Mateju Arčonu.