Državni zbor je po opravljeni splošni razpravi o vladnem predlogu novele zakona o osnovni šoli podprl sklep, da je zakonski predlog primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo.
Državni zbor je po opravljeni splošni razpravi o vladnem predlogu novele zakona o osnovni šoli podprl sklep, da je zakonski predlog primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Novela med drugim prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Vlada tako predlaga, da bi bilo NPZ obvezno že v tretjem razredu osnovne šole, v devetem pa bi lahko štelo tudi za merilo pri vpisu v srednjo šolo. Učenci naj bi imeli obvezni prvi tuji jezik že v prvem razredu, v razširjeni program bi se preoblikovali jutranje varstvo, podaljšano bivanje ter dopolnilni in dodatni pouk. Za učence, ki se izobražujejo na domu, pa bi v prihodnje morali opravljati izpite iz vseh predmetov. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje načrtujejo, da bodo novosti, ki predstavljajo začetek širše šolske reforme, lahko vpeljali že s šolskim letom 2024/2025.
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda: »Ključni razlog za sprejetje novele predstavlja vedno prisotna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se tako stalno prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Zakonski predlog stremi tako k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja kot tudi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja.«
Obvezni prvi tuji jezik že v prvem razredu osnovne šole
Novele uvaja obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole, in to angleščino ali nemščino. Šolski minister dr. Darjo Felda pričakuje, da bo to prispevalo k večjezičnosti in enakim možnostim učencev za učenje tujih jezikov. Pri poskusnem uvajanju tega ukrepa so ugotovili, da je bilo v pouk prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolčkov, delež pa se je z leti še povečal. Za uvedbo obveznega drugega tujega jezika pa po ministrovih besedah ni bilo dovolj soglasja, zato novela tega ne prinaša. »Novela je plod več kot petletnega izvajanja poskusa na 144 šolah in posledično tudi priprave ustreznih rešitev na zakonski ravni, ki so bile predstavljene tako širši kot ožji strokovni in laični javnosti. V največji meri so tudi usklajene s predlogi strokovnjakov, ravnateljev, učiteljev in tudi staršev,« je opozoril minister.
Poslanka Svobode Katarina Štravs: »Znanje mora postati ena temeljnih vrednot naše družbe – z razvijanjem delovnih in učnih navad otrok in učencev, individualne odgovornosti ter s krepitvijo zavesti o pomembnosti znanja in pismenosti.«
NPZ tudi za tretješolce
NPZ je po sedanji ureditvi obvezen v šestem in devetem razredu ter ni eno od meril pri vpisu na srednje šole. Vladna novela pa NPZ uvaja tudi za tretješolce in določa, da je v primeru omejitev vpisa na srednje šole uspeh na NPZ v devetem razredu lahko eno od meril pri vpisu. Novela posega tudi v koncept razširjenega programa. Tako bi podaljšano bivanje, jutranje varstvo ter dodatni in dopolnilni pouk preoblikovali v štiri nova vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti. Prenovljeni razširjeni program – učenci bi se vanj vključevali prostovoljno – bi osnovnim šolam dal več avtonomije, saj bodo lahko izvajanje programa določile skladno z letnim načrtom, pri čemer bodo lahko upoštevale osebnosti učencev in okolja.
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda: »Glavni namen ključne spremembe na področju NPZ je pridobivanje dodatnih informacij o znanju učencev, predvsem podatkov o uspešnosti razvoja bralne in matematične pismenosti ter informacij, ki bodo nudile podporo samoevalvacijskim prizadevanjem šol za izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja.«
Pozornost namenjena tudi vključevanje učencev priseljencev v obvezni program
Pomembna novost je tudi v tem, da bi morali osnovnošolci, ki se izobražujejo na domu, opravljati izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ob koncu šolskega leta ne bo uspešno opravil ocenjevanj pri posameznih predmetih, se bo moral v naslednjem izobraževati v šoli. Predlog novele zakona o osnovni šoli uvaja tudi postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Novo je določilo o njihovi vključitvi v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom.
Novela predvideva tudi organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Slednje bi po pričakovanju ministrstva rešilo problematiko težavnejšega vključevanja osnovnošolcev s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Sicer bo ministrstvo predvidoma v kratkem predstavilo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, zavod za šolstvo pa že pripravlja kurikularno prenovo.
Poslanka Svobode Katarina Štravs: »Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu. To je dejstvo. Tako je tudi zato, ker smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja, razumeli kot izraz družbene pravičnosti in solidarnosti. V gibanju Svoboda se zavzemamo za močno in kakovostno javno šolstvo, ki sledi sodobnim pedagoškim prijemom in hitremu razvoju družbe.«
Poslanka Svobode Vera Granfol: »Vsak korak na področju vzgoje in izobraževanja je ključen za oblikovanje prihodnosti naše družbe, zato je vsekakor potreben premišljen pristop pri spreminjanju zakonodaje in uvedbi novosti.«
