Včeraj je v hotelu Slon v Ljubljani potekala okrogla miza o izzivih evropskih obrambnih sistemov v zaostrenih geopolitičnih razmerah. Na njej so sodelovali evropski poslanec dr. Klemen Grošelj ...
Včeraj je v hotelu Slon v Ljubljani potekala okrogla miza o izzivih evropskih obrambnih sistemov v zaostrenih geopolitičnih razmerah. Na njej so sodelovali evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec, ter poslanec v državnem zboru ter predsednik odbora za obrambo dr. Martin Premk. Pogovor je moderiral predsednik Gibanja Svoboda Mladi Matej Grah.
»V Evropski uniji, tudi v Evropskem parlamentu, je vse bolj pogosto odprto vprašanje evropske obrambe. To vprašanje je bilo še nekaj časa nazaj tabu, sedaj pa se govori o skupni evropski obrambi in celo o evropskem komisarju za obrambo. Če je bila to pred časom izključno nacionalna kompetenca, pa se danes govori tudi o skupnem prizadevanju EU na področju obrambe,« je spremembe, ki jih je zaznal skozi obdobje petletnega mandata, povzel evropski poslanec Svobode dr. Klemen Grošelj.
Dr. Grošelj je včeraj skupaj z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo dr. Damirjem Črnčecem ter poslancem v državnem zboru ter predsednikom odbora za obrambo dr. Martinom Premkom sodeloval na okrogli mizi z naslovom Izzivi Evropskih obrambnih sistemov v zaostrenih geopolitičnih razmerah.
Okroglo mizo sta organizirala Gibanje Svoboda in pisarna evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja iz skupine Renew Europe, in sicer v Hotelu Slon v Ljubljani. Kot so že uvodoma poudarili govorci, se Evropska unija in z njo celotna mednarodna skupnost trenutno soočata s številnimi varnostnimi izzivi.
Državni zbor nosi pomembno vlogo na področju varnosti
»Vloga državnega zbora je velika tudi na področju obrambe in varnosti. Državni zbor je v tem mandatu že sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 ter srednjeročni obrambni program do leta 2028. Ves čas smo torej podpirali posodabljanje Slovenske vojske ter sistema obrambe in zaščite. V zadnjih desetletjih smo namreč na tem področju malo zaspali, Slovenska vojska pa je ostala praktično brez rezerve,« je spomnil poslanec v državnem zboru ter predsednik odbora za obrambo dr. Martin Premk.
Poudaril je še, da je »naloga državnega zbora, da zagotavlja rešitve za varnost državljanov. Vemo, da so se okoliščine spremenile, vojne divjajo v naši bližini, politika pa si mora prizadevati za varnost državljank in državljanov. Konec koncev je to naša dolžnost.«
Prizadevati si za varnost pa ne pomeni samo krepitev vojske, meni dr. Premk. Prizadevati si za mir je ključno: »Ne gre samo za pripravo na vojno, aktivno mora državni zbor delati tudi na mirnih odnosih med državami, kar smo do sedaj tudi uresničevali.«
Spomnil je tudi na to, da akter na področju varnosti ni samo vojska, naša družba je namreč tesno vpeta v vse sisteme zaščite in reševanja, katere del sta tudi vojska in policija: »To se je pokazalo tudi lani in predlani v požarih in poplavi. To je delovalo super. Izkazalo se je za zelo učinkovito, tudi tuji veleposlaniki so bili navdušeno nad hitrostjo in učinkovitostjo naših sil za reševanje. Ko govorimo o varnosti Slovenije, sam ne gledam samo na vojsko ampak tudi na vse ostale dejavnike zaščite in reševanja.«
Tudi v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah moramo biti pripravljeni
»Ta vlada je že začela delati premike, nabavlja se nova oprema, pripravljamo se na izzive, povezane z vedno bolj zaostreno varnostno situacijo,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec.
Spomnil je, da letos praznujemo 20. obletnico vstopa v zvezo Nato in vstopa v Evropsko unijo. Dejal je, da je do nedavnega veljal postulat, da sta ti dve organizaciji po svojem poslanstvu povsem ločeni in je Nato najprej obrambna, EU pa najprej gospodarska asociacija: »Vmes so sicer potekale debate, da bi se evropski obrambni del dalo okrepiti, pa do tega ni nikoli zares prišlo. Obveljalo je mnenje držav članic, da ne potrebujemo dvojnih zmogljivosti. V zadnjih 5 letih, sploh pa po agresiji Rusije na Ukrajino, se je to začelo spreminjati,« je povedal.
Dr. Klemen Grošelj je v tem kontekstu omenil, da sta tudi prvi mandat ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegova morebitna vrnitev na čelo najmočnejše države zaveznice Nata en izmed gonilnih faktorjev za to, da se v Evropi vse več pogovarjamo o lastnih obrambnih zmogljivostih. Pri tem je še poudaril, da vsak, ki govori o obrambi in varnosti ne sme biti označen za militarista ali pa alarmista. Tudi to je debata, ki mora sploh v tem času v družbi potekati: »Tisti, ki je naiven, plača najvišjo ceno, če gre kaj narobe. Treba je biti realističen in kdaj povedati tudi tisto, kar ni popularno ali pa všečno,« še meni dr. Grošelj.
Temu je pritrdil tudi dr. Črnčec: »Slovenska politika se je na podlagi referendumske volje in kasnejšega vstopa v Nato zavezala, da bo namenjala 2% BDP za obrambo. Mi tega nismo nikoli dosegli. Daleč od tega, imeli smo ga večkrat pod 1%. Sodelujemo v zvezi Nato, kjer pa velja delitev bremen. Seveda si pa ne želimo strašenja. Slovenija ni nikoli bila vzhodno krilo Nata in nikdar nismo bili primorani iti v to, da bi dvigovali sredstva za obrambo na 3, 4 % BDP. Poslanstvo naših obrambnih sil je obramba naših meja, pa seveda tudi pomoč ob naravnih nesrečah,« dodaja.
