Zelena luč vladnima novelama zakonov o delovnih razmerjih in o tujcih.
Državni zbor je po pričakovanju s koalicijsko podporo sprejel odmevni vladni noveli zakonov o delovnih razmerjih in o tujcih. Kot je poudaril poslanec Svobode mag. Darko Krajnc, se je ministrski zbora z zakonodajnim urejanjem področja delovnih razmerij znova potrudil razumeti tako delodajalce kot sindikate: »Vsaka od obeh strani socialnega dialoga ima na marsikatero vprašanje drugačen, a kljub temu – v to sem prepričan – dobronameren odgovor. Zato je še toliko bolj razumljivo, da je pri določenih vprašanjih težko najti skupni imenovalec.«
Boljše varstvo sindikalnih zaupnikov in varovanje žrtev družinskega nasilja
Novela zakona o delovnih razmerjih oziroma t. i. mala delavska ustava prinaša pet dni oskrbovalskega dopusta, pravico do predlaganja boljših delovnih pogojev in subsidirano odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju. Gre za spremembe, ki jih nalagajo evropske direktive. V novelo so vključeni še pravica do izpodbijanja oziroma pisne obrazložitve opozorila pred odpovedjo in boljše plačilo za agencijske delavce na čakanju na delo, pravica do odklopa, ki se nanaša na možnost, da delodajalec v prostem času ne moti zaposlenih, boljše varstvo sindikalnih zaupnikov ter varovanje žrtev družinskega nasilja.
Poslanec Svobode mag. Darko Krajnc: »Prav je, da tudi na ravni nacionalne zakonodaje uredimo status žrtev nasilja v družini. Nenazadnje nas to obvezuje tudi nedolgo nazaj sprejeta resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških.«
Integracija tujcev v interesu vsake družbe – tudi naše
Novela zakona o tujcih pa uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav. Pogoj znanja jezika na vstopni ravni A1 se po novem nadomešča z znanjem na t. i. preživetveni ravni, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Prav tako novela krajša pridobitev pravice združevanja z družino na obdobje enega leta.
»Vključevanje tujcev v družbo, njihova integracija, je nekaj, kar je v interesu vsake družbe – tudi naše. Popolno zanikanje dejstev in realne situacije na terenu ni nekaj, kar nam bo omogočilo doseganje pozitivnih rezultatov na tem področju. Populistična in skrajnja stališča do vprašanja migracij in integracije so sicer lahko na prvi pogled všečna in morebiti prinašajo nekaj političnih točk, vendar so neodgovorna do te države, do državljank in državljanov,« je opozorila naša poslanka Tereza Novak.
Slovenija potrebuje tujo delovno silo
Po besedah poslanke je eden ključnih predpogojev integracije poznavanja jezike države prejemnice. To spoznavanje jezika mora biti dostopno in se mora izvajati hitro. Trenutna ureditev tega ne omogoča in predstavlja preveliko administrativno oviro procesu, ki je za našo družbo in gospodarstvo ključnega pomena: »Ko si bomo vsi tu priznali, da tujo delovno silo potrebujemo ter da jo potrebujemo v panogah in na področjih, ki ne omogočajo zgolj delo na daljavo, bomo razumeli, da je problem integracije teh tujcev nekaj, kar moramo nasloviti.«
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Govorimo o resnem, aktualnem družbenem vprašanju, na katerega je pa treba poiskati tudi odgovore. S sovraštvom, ideološko nestrpnostjo jih zagotovo ne bomo. Nismo otok sam zase, smo del sveta in tako se moramo tudi obnašati. Če so sosednje države na tem področju bolj fleksibilne, bolj realne, moramo temu trendu slediti tudi v Sloveniji, pri tem pa biti predvsem spoštljivi, človeški, pa bistveno manj nestrpni.«
