Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je drugi dan obiska v Sloveniji nagovorila državni zbor in odgovorila na vprašanja predstavnikov poslanskih skupin. Vprašanje vodje poslank in ...
V Svobodi odločno na strani trajnostne naravnanosti kmetijstva
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je drugi dan obiska v Sloveniji nagovorila državni zbor in odgovorila na vprašanja predstavnikov poslanskih skupin. Vprašanje vodje poslank in poslancev Svobode mag. Boruta Sajovica se je nanašalo na oblikovanje prihodnje skupne evropske kmetijske politike: »Ali bodo upoštevane specifične značilnosti kmetijstva v posameznih državah članicah, in ali se bo v večji meri zaščitilo manjše evropske kmete, ki pridelujejo hrano na trajnosten in varen način?,« ga je zanimalo. Pri tem je je poudaril podporo Svobode trajnostni naravnanosti kmetijstva.
Kmetje morajo biti odločilni del oblikovanja skupne evropske kmetijske politike
Sajovic je opozoril, da je bila leta 2019, ko se je oblikoval evropski zeleni dogovor, zamujena priložnost, da bi bili kmetje odločilneje vključeni v oblikovanje dogovora: »Po vsej Evropi smo priča valu kmečkih protestov, ki izvirajo iz nezadovoljstva z okoljskimi ukrepi v kmetijstvu. Protesti imajo dve jasni sporočili: da morajo biti evropski kmetje sestavni del načrtovanja prihodnjih okoljskih politik in da se morajo le-te na vseh ravneh postaviti njim v bran; ter da se mora Evropska unija pri zagotavljanju prehranske suverenosti odločneje postaviti na stran kmeta.«
Povprečna slovenska kmetija petkrat manjša od kmetije v Evropski uniji
V vprašanju predsednici Evropskega parlamenta je Sajovic tudi spomnil, da je povprečna slovenska kmetija kar petkrat manjša od kmetije v Evropski uniji, delež kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki pa je v Sloveniji več kot 70-odstoten. »Majhne družinske kmetije na hribovitih območjih so torej steber našega kmetijstva,« je poudaril. Po njegovih besedah bi politika uravnilovke imela za posamezne države članice, vključno s Slovenijo, nevarne posledice na pridelavo hrane oziroma na prehransko suverenost: »Majhna kmetija v Belgiji ali na Poljskem je velika v primerjavi s slovensko, vendar skupna kmetijska politika obe obravnava enako.«
Male kmetije si zaslužijo posebno skrb
Vodja poslanske skupine Svoboda je zato pozval k temeljitemu razmisleku glede kmetijskih subvencij: »Male kmetije, ki skrbijo za naravo, bi morale imeti določeno prednost pred velikimi, industrijsko naravnanimi kmetijskimi podjetji, ki mnogokrat zasledujejo le poslovni in ekonomski interes, pri tem pa jih ne skrbi za rodovitnost zemlje ali za prihodnje generacije evropskega kmetijstva.«
Bruseljske rešitve ne ustrezajo vedno stanju na terenu
Metsola je v odgovoru izrazila razumevanje za opozorila glede oblikovanja skupne evropske kmetijske. Po njenih besedah v številnih državah članicah izražajo skrb za prihodnost kmetijstva. »Res je, da rešitve iz Bruslja, ne ustrezajo vedno stanju na terenu,« je dejala in dodala, da je treba v prihodnje izhajati iz strateškega premisleka in poenotiti pravila, ki pa bodo upoštevala specifike nacionalnih kmetijstev. »Zeleni prehod je ena izmed prioritet, tudi najbolj ambiciozne rešitve pa ne smejo pustiti ljudi za seboj. Treba je iskati ravnotežje, zlasti kar se tiče obnovljivih virov energije in jedrske energije. To je Evropski uniji uspelo na številnih drugih področjih,« je še poudarila.
