Državni zbor danes obravnava z amandmaji koalicije precej nadgrajeno in izboljšano novelo zakona o gostinstvu, ki po več letih neurejenosti končno prinaša red na enem najbolj občutljivih področij – kratkoročnem oddajanju stanovanj v turistične namene.
Zakon o gostinstvu posega tudi v kategorizacijo nastanitvenih obratov višje kakovosti in v večjo svobodo občin pri določanju obratovalnega časa gostinskih obratov, a najpomembnejši in najodmevnejši del zakona je prav urejanje kratkotrajnega najema.
Rešitve, ki jih prinaša zakon niso edini ukrep, temveč so zgolj kamenček v širšem mozaiku ukrepov, s katerimi se vlada dr. Roberta Goloba sistematično in resno loteva stanovanjske problematike, ki je rezultat desetletij zanemarjanja tega področja. S tem širokim naborom ukrepov država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, kot ji to nalaga 78. člen Ustave Republike Slovenije.
Stanovanjska kriza se ni zgodila čez noč. Je posledica dolgih let prepuščanja stanovanjske politike t.i. »nevidni roki trga«. Rezultat tega so visoke cene nepremičnin, izjemno visoke najemnine in vedno več stanovanj, ki ne služijo več bivanju, ampak le še ustvarjanju dobička.
Zakon o gostinstvu pa končno sporoča jasno in glasno: stanovanja niso zgolj investicijski produkt, ampak predvsem dom. To pa ureja predvsem tam, kjer je odstop od tega največji – v občinah kjer so stanovanja najbolj cenovno nedostopna in kjer je največji delež stanovanju namenjen kratkoročnemu oddajanju ter s tem največji odstop do načela, da so stanovanja predvsem dom. Na ta način se zasleduje javna korist ter hkrati dopušča svobodna gospodarska pobuda. Še več, sedaj se na območjih, kjer težav s pomanjkanjem stanovanj ni, lahko sobodajalci izvajajo svojo dejavnost še dlje kot so jo lahko do sedaj.
Kaj torej zakon prinaša?
- Urejanje kratkoročnega najema z jasno časovno omejitvijo: splošno omejitev na 60 dni letno, z možnostjo, da občine to utemeljeno omilijo ali zaostrijo – med 30 in 270 dni.
- Jasna pravila za ponudnike: obvezna registracija, soglasja etažnih lastnikov, prepoved oddajanja oskrbovanih stanovanj.
- Večjo moč in odgovornost občin: končno bodo imele občine orodje, da same urejajo to področje – skladno z razmerami in potrebami svojih prebivalcev.
- Preglednost in nadzor: vsako oglaševanje bo mogoče le z identifikacijsko številko – to pomeni konec sive ekonomije in več reda v prostoru.
Zakaj je zakon usmerjen v občine s stanovanjsko stisko?
Ker so prav tam posledice nereguliranega kratkoročnega najema najbolj boleče. V občinah, kot so Piran, Kranjska Gora, Ljubljana, je danes na voljo več najemnih stanovanj za turiste kot za domačine. Mladi nimajo več kam, saj jih je trg povsem izrinil. To se pozna tudi v kasnejšem osamosvajanju mladih in čedalje nižji rodnosti, ki bo v bodoče prineslo dodatne izzive naši družbi.
Ta zakon ciljno naslavlja občine z visokim tveganjem, ki bodo morale ukrepati – a še vedno bodo imeli pri tem zelo veliko svobode, da si uredijo takšno raven regulacije kot ocenjujejo, da je najbolj primerna za njihovo občino. To je ravnotežje med lokalno avtonomijo in državnim interesom – ker dostopnost stanovanj ni samo lokalna, temveč tudi nacionalna odgovornost.
Kaj ta zakon ni?
To ni napad na turizem in ni napad na sobodajalce ali podjetnike. Turizem je in bo pomemben del slovenskega gospodarstva. A če želimo trajnosten in kakovosten turizem, ga moramo razvijati urejeno, v sožitju z lokalnim prebivalstvom, ne na njegov račun.
Kaj pa pomeni za stanovanjski red?
Zakon prvič v zgodovini uvaja pregleden okvir: kdo lahko opravlja dejavnost, pod kakšnimi pogoji in kje. Pogoji so bolj jasno opredeljeni kot kadarkoli prej. Ne bo več samoumevno, da je lahko vsako stanovanje apartma. Vsakdo, ki se želi ukvarjati s to dejavnostjo, bo moral spoštovati pravila, skupnost in zakon. To je red. In red je pravica vseh – ne privilegij redkih.
Zakon ni konec poti – je del širše reforme
Še en ključen poudarek je ta, da novela zakona ni edini ukrep, ki ga vlada sprejema. Nasprotno – Zakon o gostinstvu je le eden od sestavnih delov velikega preobrata v stanovanjski politiki.
- Vlada je sprejela zakon, ki zagotavlja 100 milijonov evrov na leto za gradnjo javnih najemnih stanovanj – vsako leto do leta 2035.
- Okrepili smo vlogo občin in lokalnih stanovanjskih skladov – da se gradnja pospeši, stanovanja pa približajo ljudem.
- Sprejemamo ukrepe za poenostavitev postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in spremembe namembnosti ter povečujemo pravno jasnost – da bo od načrtov do vselitve preteklo manj časa.
To je celosten pristop, ki obsega: povečanje ponudbe – gradnjo stanovanj, večjo dostopnost – subvencije, skladi in red na trgu – regulacija najema.
V Svobodi bomo zato podprli ta zakon in s tem lepšo prihodnost za celotno družbo.
Zakon je kompromis med diametralno nasprotnimi interesi – je dober, premišljen in usklajen. Je zakon, v katerem se zrcalijo interesi sobodajalcev, lokalnih skupnosti, stanovalcev in tistih, ki tudi zaradi pretirane komercializacije bivanja, ne morejo privoščiti dostojnega bivališča. A najpomembneje – zrcali se javni interes. Interes, da so stanovanja namenjena življenju, ne špekulaciji.
