Poplave in uničenje – hitra pomoč in solidarnost

Skupaj močnejši – za varno, solidarno in odporno prihodnost.

Avgusta 2023 je Slovenijo prizadela najhujša naravna nesreča v njeni zgodovini. Uničujoče poplave so za sabo pustile obsežno razdejanje, prizadele številne posameznike in družine, lokalne skupnosti, podjetja, naravno in kulturno dediščino. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom dr. Roberta Goloba se je na katastrofo odzvala hitro, odločno, celovito in ciljno – z namenom, da pomaga vsakemu prizadetemu posamezniku in hkrati postavi temelje za dolgoročno odpornost države na podnebne in naravne izzive prihodnosti.

V prvih dneh po ujmi so bili v ospredju zaščita življenj in nujna pomoč ljudem, ki so ostali brez doma ali so se soočali z uničeno infrastrukturo. Zatem pa je sledil sistematičen odziv države, ki se je manifestiral v številnih zakonodajnih, organizacijskih in finančnih ukrepih.   Vlada je sprejela novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ter pripravila interventno zakonodajo, s katero so se začele urejati različne oblike pomoči prebivalcem, gospodarstvu in občinam. Ključni razvojni mejnik pa je bil sprejetje Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki poleg obnove omogoča tudi trajnostno nadgradnjo in zaščito države ter njenih prebivalcev pred prihodnjimi nesrečami.

• Dan ujme 4. avgust 2023
  • Aktiviranih je bilo več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot.
  • Prejetih 13.789 klicev na številko 112.
  • Zabeleženih 15.517 prizadetih lokacij.
  • Evakuiranih več kot 8000 ljudi.
  • Brez električne energije je ostalo 97.356 gospodinjstev in 11.988 podjetij.
  • Na 122 merilnih postajah na 74 rekah po vsej državi so bili preseženi pragovi visokih voda. Ocenjena povratna doba izrednih padavin je bila celo 250 let ali več. Tri največje slovenske reke – Sava, Drava in Mura – so poplavljale istočasno.
  • Opravljenih 416 ur naleta helikopterjev.
  • Prepeljanih 1185 ljudi (s helikopterji).
  • Prepeljanega 450.675 kilogramov tovora (s helikopterji).
  • Z delovnimi stroji izvedenih 47.540 ur (Slovenska vojska).
  • Po zgodovinski ujmi je bilo skupaj 190 delnih in popolnih zapor na 584 kilometrih državnih cest. Najhuje so bila prizadeta območja ob rekah Savinja, Meža, Mislinja in Kamniška Bistrica.
  • Poškodovanih je bilo 1.984 kilometrov cest, kar je skoraj tretjina vseh državnih cest.
  • Poškodovanih 4.000 kilometrov vodotokov.
  • Porušeni so bili trije mostovi čez Kamniško Bistrico (v Stahovici, Domžalah in Beričevem) ter most čez Mislinjo v Otiškem vrhu. Na 71 mostovih so bile evidentirane manjše erozijske poškodbe. Na 16 mostovih je bila poškodovana oprema mostov (ograje, robni venci, odvodnjavanje, komunalni vodi in podobno).
• Ocena škode takoj po poplavah
  • 183 prizadetih občin, v 79 občinah so bili huje poškodovani vodovodni in kanalizacijski sistemi.
  • Po prvih ocenah je obseg prizadetega območja ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine. Območje z močno prizadetostjo obsega 8.389 kvadratnih kilometrov oziroma 104 občine, območje manjše prizadetosti pa 8.814 kvadratnih kilometrov oziroma 79 občin.
  • 649 razseljenih oseb.
  • Skoraj 40 porušenih domov.
  • Hudourno delovanje voda in obsežni nanosi zemlje, kamenja in mulja so poškodovali, uničili ali odnesli več sto vozil.
  • Zaradi poplav je v Sloveniji po prvih ocenah nastalo za okoli 50.000 ton kosovnih odpadkov.

• Solidarnost
  • 35.000 oseb se je prijavilo v aplikacijo Poplave 2023 s ponudbo pomoči v različnih oblikah.
  • Med dva- in osem tisoč oseb je dnevno sodelovalo pri odpravi posledic.
  • Največje število udeležencev, napotenih kot prostovoljcev, je bilo ob dnevu solidarnosti 14. avgusta, ko je bilo na celotno področje napotenih 11.957 ljudi.
  • Največ napotenih gradbenih strojev v enem dnevu je bilo 30. avgusta 2023, ko je bilo na prizadeto območje napotenih 51 bagrov in tovornih vozil, skupaj z vozniki in strojniki.
  • Pri odpravljanju posledic poplav je sodelovalo 56.317 gasilcev.
  • Slovenija je prejela pomoč Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Poljske, Slovaške, Španije, Švedske, Madžarske, Ukrajine, Izraela, Republike Severna Makedonija, Srbije, Črne gore in ZDA.
  • Slovenija je prejela mednarodno pomoč v obliki: deset helikopterjev (šest držav), 32 bagrov (osem držav), 14 mostov (šest držav), 20 razvlažilnikov, druge materialne pomoči (oprema za začasno namestitev, vreče za pesek, protipoplavne folije, deset črpalk za prečiščevanje vode), 729 mednarodnih reševalcev in drugih enot za odziv na naravne nesreče ter 435 pripadnikov tujih oboroženih sil.
  • 5. avgusta 2023 je Vlada Republike Slovenije Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu dodelila po pet milijonov evrov sredstev, s čimer je omogočila hitro in učinkovito pomoč tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah in plazovih.
  • 14. avgusta 2023 je vlada razglasila za dan solidarnosti, ki je bil dela prost dan, in tako omogočila vsem, da so prostovoljno pomagali pri odpravi posledic ujme.
  • Z donacijami fizičnih in pravnih oseb je bilo na posebnem podračunu slovenskega proračuna doslej zbranih slabih 11 milijonov evrov.
  • Iz Solidarnostnega sklada Evropske unije smo od celotnega zneska 428 milijonov evrov že počrpali 100 milijonov evrov.

Odločilen je bil odziv sistema za zaščito in reševanje

Med poplavami avgusta 2023 se je sistem zaščite in reševanja v Sloveniji izkazal za izjemno učinkovit in odziven. Civilna zaščita, gasilci, Slovenska vojska ter številni prostovoljci so v najtežjih trenutkih stopili skupaj in pokazali izjemno predanost ter solidarnost.

Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v prvih 12 urah intervencij sodelovalo 168 gasilskih enot, ki so izvedle več kot 1.000 posredovanj. Njihovo delo je vključevalo črpanje vode iz poplavljenih objektov, odstranjevanje naplavin in vozil ter zaščito pred plazovi. Na Koroškem, v Savinjski dolini in na Gorenjskem so se oglasile sirene za nevarnost poplav in plazov, kar je opozorilo prebivalce na nujnost ukrepanja.

Slovenska vojska je aktivirala načrt Vihra, ki vključuje pomoč vojaških enot pri intervencijah. Na teren so bili poslani helikopterji in oklepna vozila za hitro in neposredno pomoč ljudem v stiski – tisti, ki so se borili za golo preživetje, so potrebovali evakuacijo, spet drugi hrano, vodo in ostale potrebščine. V nekaterih primerih, kot je bil porušen most na Otiškem Vrhu, je vojska preučila možnosti postavitve pontonskih mostov za obnovo prometnih povezav, ta je bil postavljen v dobrih 14 dneh po poplavah.

Poleg uradnih služb so se izkazali tudi številni prostovoljci in humanitarne organizacije, ki so zbrali nujne potrebščine in neposredno na terenu pomagali ljudem, prizadetim v poplavah. .

Ta izjemna mobilizacija vseh deležnikov je pokazala moč solidarnosti in učinkovitosti slovenskega sistema zaščite in reševanja v kriznih razmerah.

Strateška organizacija obnove

Za učinkovito vodenje vseh aktivnosti je vlada ustanovila Službo za obnovo po poplavah in plazovih, ki skrbi za usklajevanje ukrepov, transparentno porabo sredstev in povezovanje z vsemi deležniki – od ministrstev, občin do nevladnih organizacij. Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih je samostojna vladna služba, ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije 7. septembra 2023, vodi jo Boštjan Šefic.

Služba nudi organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov. Skrbi za koordinacijo dela nevladnih in humanitarnih organizacij, občin in drugih subjektov v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov. Redno usmerja in spremlja uresničevanje sprejetih sklepov, ukrepov in aktivnosti različnih akterjev ter po potrebi oblikuje predloge za njihovo učinkovitejše uresničevanje.

Poleg tega deluje posebna Delovna skupina za koordinacijo obnove, ki povezuje strokovne, tehnične in pravne rešitve na nacionalni ravni. Delovno skupino vodi Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, pristojen za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023, člani pa so predstavniki Ministrstva za finance,Ministrstvu za naravne vire in prostor, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za solidarno prihodnost, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Ministrstva za vzgojo in izobraževanje,Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za infrastrukturo.Poleg članov delovne skupine pri izvajanju omenjenih nalog dejavno sodelujejo tudi predstavniki Direkcije za vode,Agencije za okolje,Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,Rdečega križa Slovenije,Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenske vojske,Uprave za zaščito in reševanje,Urada Vlade za komuniciranje inGeneralnega sekretariata Vlade.

Pomemben steber sistema so tudi tehnične pisarne na terenu, kjer lahko posamezniki in družine dobili svetovanje, tehnično podporo in pomoč pri uveljavljanju pravic do obnovitvenih sredstev. Pisarne delujejo v Ljubljani, Črni na Koroškem in v Ljubnem.

Vlada se zaveda, da obnova ni zgolj gradbeni proces, temveč tudi proces psihološkega, družbenega in gospodarskega okrevanja. Zato je za lažje oblikovanje sklepov in ukrepov ustanovila posebno svetovalno telo – Svet za obnovo, ki prispeva k dolgoročnemu razmisleku o odpornosti družbe, učinkovitosti sistemov in pravičnosti porazdelitve sredstev. Naloge sveta so svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture in podobno, spremljanje delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlaga aktivnosti za izboljšanje le-te in svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje.

Vodi ga dr. Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir in predavatelj, ki se ukvarja večinoma s projektiranjem mostov. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo Most Pelješac (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez Evfrat (Turčija, 2015), Most Millennium v Podgorici (Črna gora, 2006), največji železniški viadukt v Izraelu (2017) in viadukt Črni Kal (2004).

Finančni temelji obnove

Slovenija je v okviru Solidarnostnega sklada EU upravičena do 428 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki bodo namenjeni obnovi infrastrukture, stanovanj, javnih služb in zaščiti pred prihodnjimi nevarnostmi. Do 30. maja 2025 je bilo iz državnega proračuna že izplačanih 1.125,4 milijona evrov pomoči in sanacije, kar predstavlja enega največjih javnofinančnih odzivov v zgodovini Slovenije.

Posebno skrb namenja država končnim izplačilom za obnovo stanovanjskih objektov. Predplačila so novost v Sloveniji in so se izkazala kot bistven element pri učinkovitejši obnovi stanovanj. Z zaključkom obnove in vloženo dokumentacijo pa se zaključuje tudi končni obračun deleža pomoči države pri odpravi posledic in njeno izplačilo.

Pomoč prebivalcem – solidarnost v praksi

Država je uvedla številne ukrepe za pomoč posameznikom in gospodinjstvom. Med njimi so predplačila za obnovo stanovanj, brezplačna prehrana za otroke iz prizadetih družin, oprostitev plačil vrtcev in domske oskrbe, subvencije tržnih najemnin in začasne nastanitve ter višja izredna denarna pomoč. Posebno pozornost so namenili najranljivejšim – starejšim, invalidom, brezposelnim in tistim, ki so zaradi ujme izgubili dom.

Vse to je omogočilo ljudem, da so v težkih trenutkih lahko ohranili dostojanstvo in osnovno varnost.

Podpora gospodarstvu, kmetom in lokalnim skupnostim

Obnova gospodarstva je bila prav tako ena ključnih prioritet. Država je omogočila odlog plačil posojil, subvencije za plače zaposlenih, ki so pomagali pri odpravi posledic poplav, ter solidarnostno pomoč samozaposlenim in podjetjem, ki so zaradi nesreče izgubila poslovno sposobnost. Na področju kmetijstva so bili uvedeni ukrepi za razbremenitev davčnih obveznosti, izplačilo pomoči za poškodovane površine, prevoz krme in začasno upravljanje ribiških območij.

Občine so bile deležne dodatnih proračunskih sredstev, omogočeno jim je bilo večje zadolževanje, fleksibilna poraba donacij in olajšave na področju javnega naročanja. Pomembna novost je tudi uvedba občinskih prostorskih načrtov za obnovo, ki pospešujejo postopke nadomestitvenih gradenj in obnov infrastrukture.

Razsežnost ujme – poplave v številkah

Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele najhujše poplave v njeni zgodovini. Šlo je za naravno nesrečo nepredstavljivih razsežnosti, ki je zajela dve tretjini slovenskega ozemlja in pustila za seboj uničeno infrastrukturo, poškodovane domove ter stotine milijonov evrov škode. Številke, ki pričajo o tej katastrofi, govorijo same zase.

Klici na pomoč

• 13.789 klicev je bilo prejetih na številko za klic v sili 112.
• 8.000 ljudi je bilo evakuiranih zaradi ogroženosti življenj in premoženja.

Motnje v oskrbi in infrastruktura

• 97.356 gospodinjstev in 11.988 podjetij je ostalo brez elektrike.
• Poškodovanih je bilo 1.984 kilometrov cest.
• Štirje mostovi so bili popolnoma porušeni – trije čez Kamniško Bistrico in eden čez Mislinjo.

Stavbe in stanovanja

• 13.084 poškodovanih stavb, med njimi 8.918 stanovanjskih objektov.
• Skoraj 40 domov je bilo popolnoma porušenih.
• Ocenjena škoda na stavbah znaša kar 511 milijonov evrov.

Gasilci in odziv reševalnih služb

• Aktiviranih je bilo več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot.
• Skupno je pri odpravljanju posledic sodelovalo kar 56.317 gasilcev.

Mednarodna pomoč

Slovenija je prejela pomembno pomoč iz tujine:

• 729 mednarodnih reševalcev in enot za odziv na nesreče.
• 435 pripadnikov tujih oboroženih sil.
• 10 helikopterjev, 32 bagrov, 14 zložljivih mostov, 20 razvlažilnikov.
• Dodatna oprema: črpalke za vodo, peskaste vreče, protipoplavne folije in materiali za začasne nastanitve.

Prizadetost in obseg škode

• Poplave so prizadele kar 86 % slovenskih občin – 183 od skupno 212.
• Povzročena škoda je bila obsežna in raznovrstna: od prometne in energetske infrastrukture do stanovanjskih in gospodarskih objektov.

Najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije

Poplave iz avgusta 2023 so pustile neizbrisen pečat. Po obsegu prizadetega ozemlja, številu prizadetih ljudi in višini nastale škode gre za največjo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije. Poudariti je treba izjemno vlogo gasilcev, reševalcev in prostovoljcev, ki so pomagali obraniti še hujše posledice – ter pomen solidarnosti, ki je presegla državne meje. Poudariti pa je potrebno tudi izjemno hiter in celosten odziv vlade dr. Roberta Goloba – dokazali smo, da znamo ukrepati hitro, odgovorno, učinkovito in v korist ljudi ter narave.

Sanacija in prihodnja odpornost

Vlada se zaveda, da zgolj odprava škode ni dovolj. Zato je obnova usmerjena tudi v preventivne ukrepe – utrjevanje vodotokov, gradnjo poplavnih nasipov, reorganizacijo javnih služb in krepitev državnih zmogljivosti za hiter odziv v prihodnosti.

Obnovitvena strategija vključuje tudi okoljske, družbene in tehnološke inovacije. Občina, ki je investirala v varno in pametno obnovo, bo dolgoročno bolj odporna, konkurenčna in povezana s skupnostjo.

Skupna ocena škode

Skupna neposredna škoda, povzročena s poplavami, je ocenjena na skoraj 3 milijarde evrov. Največ škode je bilo na vodotokih, stanovanjskih stavbah in gradbeno-inženirski infrastrukturi. Uničeni so bili številni domovi, kilometri cest, poškodovani so bili kulturni spomeniki, kmetijska zemljišča, gozdovi, železniške proge in industrijski obrati.

Sporočilo za prihodnost

Poplave avgusta 2023 so nas pretresle, a hkrati zedinile. Pokazale so moč skupnosti, pomen solidarnosti in odločnost države, da zaščiti svoje ljudi. Obnova ni le gradbeni izziv, temveč moralna in razvojna zaveza – da iz nesreče zgradimo nekaj boljšega. Slovenija se ne vrača v preteklost, temveč stopa samozavestno naprej – močnejša, bolj pripravljena in bolj povezana kot kadarkoli prej.