Poslanska skupina Svoboda je novembra lani na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko naslovila neformalno pobudo za ustanovitev sveta za sonaravne kmetijske prakse.
Poslanska skupina Svoboda je novembra lani na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko naslovila neformalno pobudo za ustanovitev sveta za sonaravne kmetijske prakse. Rezultati pobude so se pokazali pred mesecem dni, ko se je na prvi seji sestal svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki mu je zaupana vloga strokovnega svetovalnega telesa ministrice. Na seji so razpravljali o aktualnih vsebinah, kot so ekološka živila v javnih zavodih, povečanje ponudbe in povpraševanja po teh živilih ter kako povečati število ekoloških kmetov med mladimi prevzemniki.
Svoboda zavezana k spodbujanju trajnostnega kmetovanja
Prvopodpisani pod pobudo je bil naš poslanec Miha Lamut, ki je tudi član parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V dopisu ministrici Šinko – ta prav tako prihaja iz vrst Svobode – je opozoril, da Slovenija v zadnjih osmih letih ne dosega zadostne rasti sonaravnih oblik kmetovanja in se zato njen zaostanek za najuspešnejšimi članicami Evropske unije na tem področju povečuje. Prav prehod na trajnostno kmetovanje pa predstavlja enega od osrednjih segmentov evropskega zelenega dogovora. Med ključnimi priporočili Sloveniji za strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 je bil napotek, naj naša država okrepi ukrepe, ki bodo prispevali k doseganju zelenega dogovora.
Sicer smo se v Svobodi že s koalicijsko pogodbo zavezali k spodbujanju trajnostnega kmetovanja in k podpori zlasti mladim, ki vstopajo v tovrstno kmetovanje. Zmanjšali bomo rabo fitofarmacevtskih sredstev in krepili samooskrbo. »Prepoznavanje in spoštovanje velikih potencialov slovenskega kmetijstva je ključno za njegov obstoj in predvsem razvoj,« je poudarila naša poslanka Mateja Čalušić. Hkrati je izpostavila skrb za učinkovitejšo rabo naravnih virov, kulturno dediščino in hkratno diverzifikacijo podeželskih skupnosti: »To je moja obljuba in zaveza vsem prebivalcem Slovenije.« Poslanka razume pričakovanja kmetov in se zaveda težav, ki pestijo slovensko kmetijstvo, a opozarja tudi na prizadevanja resornega ministrstva in vlade, da bi se stanje v dobro kmetov čim prej izboljšalo.
Vladni ukrepi odgovor na potrebe kmetijstva
Vlada je tako že septembra lani za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane sprejela predlog strateškega načrta za novo programsko obdobje od leta 2023 do leta 2027. Hkrati je bila sprejeta novela zakona o kmetijstvu, ki je omogočila začetek izvajanja strateškega načrta. Poleg tega je ministrski zbor v boju zoper draginjo s finančnimi nadomestili pomagal kmetijskim gospodarstvom, ki so se soočila z visokimi cenami energentov in reprodukcijskega materiala. Vlada je tudi potrdila načrt sanacije gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem požaru na Goriškem Krasu.
V zvezi z gozdarstvom in lovstvom je bilo sprejetih več pravnih aktov, med njimi tudi dopolnitev zakona o divjadi in lovstvu, ki so dali podlago, da se lovišča s posebnim namenom ne delijo, ampak ostanejo enovita, kar je bistveno za njihovo uspešno delovanje in poslovanje. V zvezi z ribištvom pa so bili sprejeti dokumenti, ki zagotavljajo strateški okvir za izvajanje programa evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027.
