V poslanski skupini Svoboda – s 40 poslankami in poslanci je sploh največja v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije – se odgovornosti, ki jim jo nalaga zaupanje volilnega telesa, zavedajo ...

Odprava posledic uničujoče ujme v samem vrhu poslanskih prizadevanj

V poslanski skupini Svoboda – s 40 poslankami in poslanci je sploh največja v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije – se odgovornosti, ki jim jo nalaga zaupanje volilnega telesa, zavedajo že od prvega dne mandata. Njegov začetek v letu 2022 je bil naporen, saj so ga zaznamovale zakonodajne blokade, referendumi in interpelacije, s katerimi je opozicija naši poslanski skupini sicer vzela veliko dragocenega časa, nikakor pa ne volje za učinkovito ukrepanje in spremembe v dobro ljudi. Naporno in negotovo pa je bilo tudi iztekajoče se leto 2023. Avgustovske obsežne poplave so v večini države povzročile katastrofalne razmere. Vlada premierja dr. Roberta Goloba se je nanje odzvala hitro in odločno, tako z ukrepi na terenu kot tudi s pripravo ustrezne zakonodaje, pri čemer pa ji je bila v odločilno pomoč in podporo prav poslanska skupina na čelu z njenim vodjem mag. Borutom Sajovicem. Slovenijo pa so poleg naravne ujme obremenile tudi globalne posledice vojne v Ukrajini, ki so botrovale energetski krizi in draginji. Ob izteku leta je izbruhnila še vojna na Bližnjem vzhodu, ki je prinesla nove negotovosti.

Izzivov, ki jih je prineslo leto 2023, je bilo torej veliko, bili so tudi zahtevni, a se jih v poslanski skupini Svoboda niso ustrašili. Ključni izziv je bil in ostaja tudi v nadaljevanju mandata vzpostavitev učinkovitega javnega zdravstva, ki bo vsakomur omogočil pravočasen dostop do kakovostnih storitev. Na seznamu prednostnih vsebin, ki so letos zaposlovale poslansko ekipo, pa so bile tudi sprejetje proračunskih dokumentov, dolgotrajna oskrba, t. i. mala delavska ustava, odprava neustavnih covidnih glob in tudi zunanjepolitične teme na čelu z uspešno kandidaturo Slovenije za nestalno članico v varnostnem svetu OZN. Vse zakonodajne rešitve, ki jih je z enotno podporo Svobode in njenih koalicijskih partneric SD in Levice potrdil državni zbor, so imele skupni cilj, to je izboljšati življenje ljudi, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena najranljivejšim skupinam. Odgovorne razprave naših poslank in poslancev ter njihova zavezanost spoštljivemu dialogu so v slovensko družbo  vrnile sproščenost, ki jo je z vodnim topom in globami pregnala prejšnja vlada Janeza Janše. Demokratične vrednote, politična kultura, pravna in socialna država ter sodelovanje s civilno družbo  so znova dobili domovinsko pravico.

Avgustovske poplave so prizadele 183 od 212 občin, kar 104 občine so bile močno prizadete. Skupna ocena neposredne škode ujme ter posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša okoli 9,9 milijarde evrov, zgolj neposredna škoda pa skoraj tri milijarde evrov. Po vrsti vladnih ukrepov je državni zbor v decembru s podporo koalicijskih poslank in poslancev sprejel tudi zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki bo omogočil hitro normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče. Osrednji del teh prizadevanj je tudi transparentna finančna pomoč. Tako je bilo doslej iz državnega proračuna izplačanih že 504,9 milijona evrov za sanacijo posledic ujme. Prvo izplačilo sredstev za povrnitev intervencijskih stroškov občin je uprava za zaščito in reševanje izvedla 10. oktobra, doslej pa se je vsota izplačil povzpela na 74,6 milijona evrov. Skupni znesek predplačil občinam pa znaša že kar 218,6 milijona evrov. Izplačila se bodo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh in tednih. Poslanke in poslanci Svobode so med parlamentarno obravnavo zakona o obnovi izrekli pohvalo hitremu, učinkovitemu in celovitemu ukrepanje vladne ekipe. Obljubili so, da prizadetih v ujmi ne bodo pustili samih, poslanska dejanja pa kažejo, da to obljubo tudi izpolnjujejo.

Poslanka Svobode Andreja Kert: »Dolg seznam vladne pomoči, ki je tudi javno dostopen, na nikogar ne pozablja. Po zgodovinskih poplavah ni zgodovinska samo višina finančne pomoči, zgodovinska je tudi hitrost izplačil prizadetim v ujmi.«

Leto 2023 ni skoparilo z zahtevnimi izzivi – med najtršimi orehi javno zdravstvo

Prav tako v decembru je državni zbor kljub vetu državnih svetnikov s prepričljivo večino glasov sprejel vladni interventni zakon, ki prinaša premišljen nabor trajnih in začasnih ukrepov na področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, pacientovih pravic in poklicev v zdravstvu. Že bežen pregled njegovih določb zavrne pavšalne očitke opozicije, da zakon ne bo prispeval k večanju dostopnosti in h krepitvi finančne stabilnosti javnega zdravstva. Prav z namenom izboljšanja organiziranosti zdravstva, kar je nujno izhodišče za krajšanje čakalnih dob, v zakonu najdemo ukrepe, kot so omilitev pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine, po novem se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati vsi zdravniki, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, uvaja se podaljšanje dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine, podaljšujejo se tudi dodatki za bolj obremenjene ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Poleg tega zakon z ukrepi na področju absentizma blaži pritisk na zdravstveno blagajno, prinesel pa je tudi pravno podlago za pobiranje obveznega zdravstvenega prispevka. »Vseh zagat v zdravstvu ni mogoče rešiti čez noč. Interventni zakon ni velika reforma, je pa zagotovo pomembna nadgradnja in korak v pravo smer.« je sprejetje zakona komentiral vodja naše poslanske skupine Sajovic.

Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič: »V zdravstvenem sistemu je veliko interesnih skupin, ki žal mislijo predvsem nase in malo manj na javno zdravstvo. To je dejstvo, ki ga je treba sprejeti in nam mora biti motiv, da naslovimo prave izzive.«

Vlada in koalicija na čelu s Svobodo sta poskrbeli tudi za zgodovinski mejnik v razvoju slovenskega javnega zdravstva. Naše poslanke in poslanci so namreč julija na seji državnega zbora skupaj s kolegi iz SD in Levice izglasovali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje na način, da ga prenaša v obvezno zavarovanje v obliki prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Prelomna sprememba bo stopila v veljavo z začetkom leta 2024, novela pa prinaša tudi proračunsko varovalko v višini do 240 milijonov evrov. Novelo so spisali prav v poslanski skupini Svoboda in tudi s tem dokazali, da je dostopno, učinkovito, kakovostno in finančno stabilno javno zdravstvo njihova prioriteta. Prelomna novela ščiti državljanke in državljane pred dvigom zavarovalnih premij. »Želimo oblikovati sodoben, učinkovit in pravičen zdravstveni sistem, katerega financiranje ne bo povečalo neenakosti v zdravju glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Ta novela je eden izmed korakov v to smer, z njo pa želimo tudi preprečiti, da bi znaten dvig stroškov ‘padel na pleča’ ljudi,« je poudarila poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič.

Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič: »Izvedba celovite zdravstvene reforme je nujen korak v smeri zagotovitve učinkovitega, sodobnega, solidarnega in pravičnega javnega zdravstva. Za to si moramo prizadevati vse poslanke in poslanci. Na tej poti, ki se ne zgodi čez noč, niti ne v enem letu, moramo vzporedno narediti vse, kar je v naši moči, da preprečimo morebitna dodatna poslabšanja položaja slovenskega pacienta. To je velika odgovornost in istočasno tudi naša dolžnost.«

Poslanke in poslanci Svobode pritrdili vladni proračunski politiki

Proračunski dokumenti so nedvomno v samem vrhu vladnih nalog in so tudi eden od ključnih pokazateljev uspešnosti njenega dela. Priprava proračunov za leti 2024 in 2025, ki ju je državni zbor sprejel v novembru, je bila za ministrski zbor še posebej obsežen in zahteven izziv, saj je moral najti zadovoljivo ravnotežje med vselej glasnimi željami deležnikov po čim več sredstvih na eni strani in realnostjo razpoložljivega denarja v zahtevnih okoliščinah, med katerimi izstopajo skorajda kataklizmične posledice razdiralne avgustovske ujme. V poslanski skupini Svoboda so ocenili, da sta proračuna pravi odgovor na vprašanje, kako v težko predvidljivih letih 2024 in 2025 zagotoviti stabilne javne finance za blaginjo državljank in državljanov ter za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V ospredje so namreč stopili ukrepi za obnovo in pomoč po ujmi, podprti s proračunskimi sredstvi, z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027. Proračuna za prihodnji dve leti sta razvojno naravnana, obenem pa puščata prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer.

Poslanka Svobode Monika Pekošak: »Proračunski dokumenti so ključni za delovanje vlade in upravljanje javnih financ ter za vodenje ekonomske in razvojne politike. Očitno jih je vladna ekipa tudi za leti 2024 in 2025 pripravila skrbno ter v dobrobit tako državljank in državljanov kot tudi slovenskega gospodarstva.«

Poslanska prizadevanje usmerjena k vsem družbenim skupinam

 V poslanski skupini Svoboda pri svojem delu upoštevajo potrebe mladih, starejših, kmetov in vseh drugih družbenih skupin. Tako je državni zbor v maju potrdil rebalans proračuna za leto 2023, h kateremu je vlada priložila tudi novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Novela je zajela tudi amandma, ki so ga vložili naši poslanke in poslanci skupaj s koalicijskimi kolegi iz SD in Levice. Amandma je zagotovil sredstva za ukrepe, ki bodo izboljšali gmotni položaja upokojenk in upokojencev v času draginje. Med njimi sta tudi dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in t. i. božičnica za upokojence. V juliju pa je državni zbor sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki izraža skrb vlade in koalicije za socialno državo ter za položaj starejših in tudi tistih, ki jih je v življenju doletela težka bolezen ali invalidnost. Državljanke in državljani so tako po dveh desetletjih neuspešnih politik prejšnjih vlad dobili kakovosten zakon, ki je v praksi izvedljiv, osredotočen je na uporabnika, krepi javno mrežo izvajalcev in – kar je še posebej pomembno – ne krči pravic in zagotavlja finančni vir. V Svobodi s takšnimi zakonskimi rešitvami udejanjamo našo temeljno referendumsko zavezo na način, kot to pritiče odgovorni politiki.

Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Zakon o dolgotrajni oskrbi ne bi smel biti politična tema, pač pa družbeni dogovor in pa civilizacijsko vprašanje. Skrb za starejše je namreč civilizacijska norma. Smo družba, kjer se dolgo živi in ta zakon odgovarja na vprašanje, kako živeti kvalitetno, sočutno, ob pomoči sočloveka čim dlje. Na vladi in v koaliciji smo presedeli stotine in stotine ur, da bi skozi razpravo oblikovali najboljšo zakonsko rešitev.«

V oktobru je državni zbor s koalicijsko podporo sprejel  odmevno vladno novelo zakona o delovnih razmerjih. Kot je poudaril poslanec Svobode mag. Darko Krajnc, se je ministrski zbor z zakonodajnim urejanjem področja delovnih razmerij znova potrudil razumeti tako delodajalce kot sindikate: »Vsaka od obeh strani socialnega dialoga ima na marsikatero vprašanje drugačen, a kljub temu – v to sem prepričan – dobronameren odgovor. Zato je še toliko bolj razumljivo, da je pri določenih vprašanjih težko najti skupni imenovalec.« T. i. mala delavska ustava med drugim prinaša pet dni oskrbovalskega dopusta, pravico do predlaganja boljših delovnih pogojev in subsidirano odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju. Gre za spremembe, ki jih nalagajo evropske direktive.

Vračilo neustavnih glob vrnilo zaupanje v pravno državo

Prav tako v oktobru je državni zbor prižgal zeleno luč vladnemu zakonu o vračilu neustavnih covidnih glob. Določil je povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v prekrškovnih postopkih, ki so bili v mandatu Janševe vlade uvedeni na neustavnih pravnih podlagah. V času od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo namreč uvedenih kar nekaj več kot 62.000 takih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov. S podporo temu zakonu so poslanke in poslanci Svobode popravili storjene krivice in povrnili zaupanje v pravno državo. »S sprejetjem tega zakona popravljamo nešteto storjenih krivic in protipravnih, celo protiustavnih ravnanj takratnih oblastnikov. Vračamo dostojanstvo tistim, ki jim ga je s teptanjem njihovih pravic odvzela vlada Janeza Janše,« je ob tej priložnosti dejala naša poslanka Lucija Tacer.

Sicer pa tudi leto 2024 zagotovo ne bo skoparilo z najrazličnejšimi družbenimi izzivi. Poslanska skupina Svoboda si bo še naprej prizadevala za čim hitrejšo obnovo in razvoj po uničujočih poplavah, obenem sledila temeljnim koalicijskim zavezam, ki vključujejo dostopno in kakovostno javno zdravstvo, medgeneracijsko zavezništvo s poudarkom na močni socialni politiki, močno gospodarstvo  in regionalni razvoj, zeleni preboj ter dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje. Pri tem bo stavila na spoštljivo komunikacijo z vsemi deležnimi v družbi in na upoštevanje mnenja strokovne javnosti.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo