Svoboda je v zakonodajni postopek vložila predlog sprememb zakona o dohodnini, s katerim želimo razbremeniti delo in povečati neto dohodke zaposlenih. Predlog zvišuje splošno olajšavo, spreminja meje dohodninskih razredov in znižuje davčne stopnje, največji učinek pa bi občutil srednji razred. Predlagane spremembe bi začele veljati 1. januarja 2027.
Predsednik Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je ob predstavitvi predloga poudaril, da je aktualna koalicija pred volitvami veliko govorila o davčni razbremenitvi, dosedanji ukrepi pa po njegovih besedah niso prinesli širše razbremenitve zaposlenih.
»Zato smo sami vložili spremembo zakona o dohodnini. Osredotočamo se predvsem na srednji razred, ki je steber vsake družbe in s svojo produktivnostjo najbolj poganja gospodarsko rast. Govorimo predvsem o ljudeh z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evri, pri katerih bo učinek naših ukrepov največji. Korist pa bodo imeli vsi,« je povedal Golob.
Poudaril je, da je razbremenjevanje dela prek dohodnine drugačen pristop od razvojne oziroma socialne kapice, ki jo je uvedel interventni zakon in ki učinkuje pri plačah nad 7.500 evrov bruto.
»Pričakujemo, da bo koalicija naš predlog podprla, če s svojimi napovedmi o davčni razbremenitvi misli resno,« je dodal Golob.
Pričakujemo, da bo koalicija naš predlog podprla, če s svojimi napovedmi o davčni razbremenitvi misli resno.
Več denarja ljudem je pomenilo tudi večjo domačo potrošnjo
Posebej je poudaril povezavo med višjimi neto prihodki prebivalstva, domačo potrošnjo in gospodarsko rastjo. Ukrepi njegove vlade, med njimi rast plač in dodatnih prejemkov zaposlenih, so po njegovih besedah povečali razpoložljivi dohodek gospodinjstev in s tem okrepili domače trošenje. To jasno dokazujejo gospodarski kazalci v letu 2026.
Prav domača potrošnja je bila eden pomembnih dejavnikov visoke gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta. »Do večje domače potrošnje pridemo tako, da ljudem omogočimo višje neto prihodke – skozi višje plače, božičnico in davčno razbremenitev. Zato ta predlog ne bo imel učinka samo na posameznika in njegovo denarnico, ampak tudi na gospodarsko rast,« je povedal Golob.
Ob tem je nasprotje med desno in levosredinsko vlado strnil z besedami: »Janez Janša govori o tem, kako bi iz javnega sektorja prisilno odpustil 50.000 ljudi. Naš odgovor je predlog, kako bosta medicinska sestra ali učitelj dobila več.«
Janez Janša govori o tem, kako bi iz javnega sektorja prisilno odpustil 50.000 ljudi. Naš odgovor je predlog, kako bosta medicinska sestra ali učitelj dobila več.
Višja splošna olajšava in nova dohodninska lestvica
Predlog temelji na dveh ključnih ukrepih. Prvi je dvig splošne olajšave na 6.500 evrov. Gre za spremembo, ki bi učinkovala na vse zaposlene ne glede na višino njihovih dohodkov. Drugi ukrep je sprememba mej dohodninskih razredov in stopenj obdavčitve v posameznih razredih. Nova lestvica bi imela šest razredov s stopnjami 16, 20, 25, 31, 42 in 50 odstotkov.
»Dvigujemo splošno olajšavo, spreminjamo meje davčnih razredov in znižujemo stopnje obdavčitve. Cilj je zelo preprost: da ljudem od njihovega dela ostane več,« je poudarila poslanka Svobode mag. Alenka Bratušek.
Dvigujemo splošno olajšavo, spreminjamo meje davčnih razredov in znižujemo stopnje obdavčitve. Cilj je zelo preprost: da ljudem od njihovega dela ostane več.
Po izračunih, predstavljenih ob vložitvi zakonskega predloga, bi zaposleni glede na višino plače na letni ravni pridobili: medicinska sestra približno 750 evrov, učitelj okoli 1.100 evrov, programer približno 1.500 evrov, zdravnik pa okoli 3.400 evrov več neto dohodka na leto.
Učinek sprememb se povečuje z višino plače, pri čemer predlog razbremenjuje bistveno širši krog zaposlenih kot interventni zakon. Hkrati je njegov ocenjeni učinek na javne finance manjši od učinka interventnega zakona. Neto javnofinančni učinek predlaganih sprememb je ocenjen na manj kot 700 milijonov evrov letno.
Razbremenitev srednjega razreda namesto ugodnosti za peščico
Bratušek je poudarila, da je bila gospodarska politika prejšnje vlade drugačna tudi po tem, komu so bili ukrepi namenjeni.
»Mi se nismo odločili, da bomo nagrajevali samo posamezne skupine. Dvigovali smo plače, uvedli božičnico in ukrepe, ki so povečali domačo potrošnjo. Človek s povprečno, dvakratnikom ali trikratnikom povprečne plače od interventnega zakona ne bo domov prinesel niti evra več. Naš predlog je namenjen prav njim.«
Poudarila je, da se je prav rast neto prihodkov ljudi v času Golobove vlade pokazala tudi v večji domači potrošnji in posledično v gospodarski aktivnosti. V drugem četrtletju 2026 je Slovenija dosegla eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropski uniji, domača potrošnja pa je bila eden od pomembnih dejavnikov te rasti.
Svoboda je predlagala, da bi bile vse spremembe uvedene hkrati, s 1. januarjem 2027, ob tem pa so po besedah Bratušek v stranki odprti tudi za pogovor o časovnici in posameznih rešitvah.
»Tako kot je vlada že prisluhnila našemu predlogu pri vlogi cen biokomponent v cenah goriva, verjamemo, da bo tudi tokrat sprejela ponujeno roko. To je predlog, pri katerem lahko zelo hitro naredimo nekaj konkretnega za ljudi,« je zaključila.
