Po vetu Državnega sveta je bila danes v državnem zboru dokončno sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti.
Gre za zgodovinski korak, za enega najpomembnejših zakonov našega mandata, z njim pa nenazadnje Svoboda tudi uresničuje eno izmed svojih glavnih predvolilnih obljub.
Novela zakona namreč postavlja temelje za urejen, pregleden, pravičen in dobro delujoč javni zdravstveni sistem, v katerem bodo pravila igre končno prvič popolnoma jasna. Zakon postavlja ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, na prvo mesto postavlja interes pacienta ter krepitev javnega zdravstvenega sistema kot temeljnega stebra socialne države.
Zakon prinaša jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom
V Svobodi ves čas poudarjamo, da mora javno zdravstvo temeljiti na načelih solidarnosti in univerzalnega dostopa. To lahko dosežemo le z močnim javnim zdravstvom ter z ukinitvijo praks, ki spodbujajo neenakosti in škodujejo temeljnim vrednotam, na katerih je naš zdravstveni sistem grajen.
Ključni del novele zakona zato ureja razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom ter določa natančna pravila za prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebno zdravstvo. To je ključni korak k izboljšanju učinkovitosti in pravičnosti zdravstvenega sistema.
Regulacija odpravlja konflikt interesov pri opravljanju dela in omogoča večjo transparentnost. Prav ta konflikt interesov je tudi generator čakalnih vrst, saj številni zdravniki v resnici nimajo interesa, da se čakalne dobe skrajšujejo, ko pa lahko na ta način spravijo več pacientov v svoje privatne ambulante.
»Čakalne dobe so posledica let preusmerjanja pacientov v zasebni sektor, ampak se že krajšajo. Za nekatere ključne storitve podatki že kažejo pozitivne trende. To niso samo statistike, to dejansko pomeni, da ljudje prej pridejo do pomoči. Spoštovani, težko razumemo, zakaj bi nekdo nasprotoval zakonu, ki uvaja več preglednosti, več odgovornosti, več zaščite pacienta. To je zakon, namenjen izvajalcem, da bodo bolje in učinkoviteje delali za paciente, zato je to predvsem zakon za paciente,« je v današnji razpravi dejal poslanec Svobode Dušan Stojanovič.
Čakalne dobe so posledica let preusmerjanja pacientov v zasebni sektor, ampak se že krajšajo. Za nekatere ključne storitve podatki že kažejo pozitivne trende. To niso samo statistike, to dejansko pomeni, da ljudje prej pridejo do pomoči. Spoštovani, težko razumemo, zakaj bi nekdo nasprotoval zakonu, ki uvaja več preglednosti, več odgovornosti, več zaščite pacienta. To je zakon, namenjen izvajalcem, da bodo bolje in učinkoviteje delali za paciente, zato je to predvsem zakon za paciente.
Številni ukrepi, ki na novo postavljajo temelje našega zdravstva
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je seveda veliko več kot zgolj razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Poglavitne rešitve predloga zakona so še:
- jasna opredelitev javne zdravstvene službe,
- nadgradnja pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
- spremembe postopka določanja javne zdravstvene mreže in način njenega zagotavljanja, in sicer bo javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti določila Republika Slovenija,
- uvedba zdravstvenih regij kot zaokroženih geografskih območij, ki pokrivajo več sosednjih občin, hkrati z urejanjem možnosti statutarnega in pogodbenega povezovanja javnih zavodov,
- širše določena obveznost vključevanja v program neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki velja za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni mreži,
- profesionalizacija vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, s poudarkom na strokovni usposobljenosti, kompetencah in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov,
- obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev zaposlenih v javni mreži na podlagi enotne metodologije,
- možnost določitve najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v okviru tržne dejavnosti za vse izvajalce, ki oziroma ko opravljajo tržno dejavnost,
- nadgradnja oziroma zaostritev pogojev za delo zdravstvenega kadra drugje in pogojev za sklepanje podjemnih pogodb z namenom jasne opredelitve javnega in zasebnega dela,
- ureditev možnosti sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim, ki bodo začasno davčno razbremenjene, ustreznejša ureditev področja podeljevanja, izvajanja in podaljševanja koncesij v zdravstvu.
»Ukrepi izboljšujejo pogoje dela in transparentno delovanje sistema zdravstvene dejavnosti, kar krepi delovanje javne mreže in javnih zavodov kot temeljnih nosilcev javne zdravstvene službe. Sprejeti zakon vsebuje varovalke, ki preprečujejo preobremenjenost zdravstvenih delavcev in zagotavljajo kakovostno zdravstveno obravnavo. Zakon podrobneje ureja vstopne pogoje v mrežo javne zdravstvene službe, krepi vlogo javnih zavodov, jasno regulira javno in tržno dejavnost ter opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje. Zakon regulira konkurenčno prepoved za zdravstvene delavce, da se prepreči nasprotje interesov in zagotovi izvajanje zdravstvenih storitev v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi,« je o noveli zakona povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Ukrepi izboljšujejo pogoje dela in transparentno delovanje sistema zdravstvene dejavnosti, kar krepi delovanje javne mreže in javnih zavodov kot temeljnih nosilcev javne zdravstvene službe. Sprejeti zakon vsebuje varovalke, ki preprečujejo preobremenjenost zdravstvenih delavcev in zagotavljajo kakovostno zdravstveno obravnavo. Zakon podrobneje ureja vstopne pogoje v mrežo javne zdravstvene službe, krepi vlogo javnih zavodov, jasno regulira javno in tržno dejavnost ter opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje. Zakon regulira konkurenčno prepoved za zdravstvene delavce, da se prepreči nasprotje interesov in zagotovi izvajanje zdravstvenih storitev v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi.
