Zakon o zdravstveni dejavnosti popolnoma reformira sistem
Poslanke in poslanci so na aprilskem plenarnem zasedanju državnega zbora na predsednika vlade dr. Roberta Goloba naslovili vprašanja o reformnem potencialu sedanje vlade, črpanju evropskih sredstev v tem mandatu, podeljevanju koncesij za izgradnjo domov za starejše in o preprečevanju medvrstniškega nasilja. »Še nobena vlada v samostojni Sloveniji ni v enem mandatu pripravila in izpeljala toliko ključnih sistemskih reform kot prav sedanja,« je poudaril premier. Tako vladni zakon o zdravstveni dejavnosti ni zgolj eden od zakonov, temveč je temeljni sistemski zakon, ki popolnoma reformira slovenski zdravstveni sistem. V tem mandatu smo tudi dočakali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je pomenilo neupravičen strošek za ljudi. Konkretni rezultati vladnega ukrepanja so vidni tudi pri gospodarski sliki: v letu 2024 je bruto domači proizvod (BDP) zrasel za 1,6 odstotka, inflacija je bila oktobra 2024 ničelna, marca 2025 pa le dvoodstotna. Javni dolg je nižji od povprečja evroskupine, proračunski primanjkljaj pa najnižji v zadnjih petih letih – le 1,2 odstotka BDP.
Še nobena vlada v samostojni Sloveniji ni v enem mandatu pripravila in izpeljala toliko ključnih sistemskih reform kot prav sedanja.
Na seznamu vladnih uspehov tudi plačna reforma in dolgotrajna oskrba
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju je naslovila dolgoletne kadrovske anomalije. »Z najnižjimi plačami smo bili doslej pod pragom dostojanstva. Z novo plačno lestvico pa nihče v javnem sektorju nima več plače nižje od minimalne. Reforma vključuje 1,4 milijarde evrov dodatnih sredstev,« je spomnil premier. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa je prinesel uvedbo novega socialnega stebra, ki odgovarja na potrebe starajoče se družbe. V nasprotju s sistemskimi rešitvami, ki jih je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, je sedanja vlada zanje zagotovila tudi vire financiranja. »Izhodišča za pokojninsko reformo so usklajena, izvedljiva in potrjena s strani vseh socialnih partnerjev. V tem mandatu smo zagotovili višje pokojnine delovnim invalidom, uvedli zagotovljeno vdovsko pokojnino in poskrbeli za redno usklajevanje pokojnin. Zgolj v letu 2024 so se pokojnine zvišale za 8,8 odstotka, v letu 2025 pa še za dodatnih 4,5 odstotka,« je dejal premier.
Z novo plačno lestvico pa nihče v javnem sektorju nima več plače nižje od minimalne.
Za stanovanjsko politiko na voljo rekordna sredstva
Vladna ekipa je po besedah premierja tudi zagotovila rekordna sredstva za stanovanjsko politiko in po dveh desetletjih letih zagnala največji cikel javne stanovanjske gradnje. Znanosti in inovacijam je bilo lani namenjenih 528 milijonov evrov, letos že 674 milijonov, prihodnje leto pa bo za ta namen na voljo več kot 700 milijonov evrov. Sicer pa so dejanske spremembe tiste, ki ljudi resnično dosežejo, jim olajšajo življenje, izboljšajo pogoje dela, zdravljenja in bivanja. Ljudje zato politike ne sodijo po številu zakonov, ampak po tem, kako sprejeti zakoni vplivajo na njihova življenja.
Slovenija ponovno na poti razvoja, zaupanja in stabilnosti
Vlada in koalicija sta si morali po zmagi na parlamentarnih volitvah oprtati breme zgrešenih ukrepov in tudi neukrepanja v minulih treh desetletjih samostojne Slovenije. Že na začetku mandata sta se soočili z energetsko krizo, ki ji je botrovala vojna v Ukrajini, nato so državo doletele še uničujoče poplave. Obdobje zadnjih treh let je bilo torej naporno, polno zahtevnih izzivov, kar pa – tako premier – »nam ni in nam tudi ne bo načelo odločenosti, da izpolnimo čim več danih obljub«. Reformna vlada dr. Roberta Goloba je Slovenijo ponovno postavili na pot razvoja, zaupanja in stabilnosti. »Mandata pa še ni konec, do volitev ostaja še leto dni. Veliko smo naredili, marsikaj še bomo,« je napovedal premier.
Mandata pa še ni konec, do volitev ostaja še leto dni. Veliko smo naredili, marsikaj še bomo.
Naša država uspešna pri črpanju evropskih sredstev
Slovenija je z več kot 3,8 milijarde evrov uspešno počrpala evropska sredstva, bonitetne agencije pa so ji izboljšale oceno na pozitivne obete. Tako se Evropska sredstva iz več virov stekajo v ključne razvojne, infrastrukturne in socialne projekte, ki so v neposredno korist ljudem. V okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 je bilo doslej izdanih za 1,01 milijarde evrov odločitev o podpori, kar kaže na pomemben zagon pri izvajanju programskih prioritet. Uporabnikom je bilo izplačanih že 81,7 milijona evrov. Dodatnih 57 milijonov pa je namenjenih za finančne instrumente. Zaradi nadgradnje programa na področju inovacij in konkurenčnosti Slovenija pričakuje še 30 milijonov dodatnega avansa.
Rekordna sredstva iz Solidarnostnega sklada
Naša država je po prejemu tretjega zahtevka za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost prejela skupno 1,1 milijarde evrov oziroma 41 odstotkov razpoložljivih sredstev): 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. Četrti zahtevek bo predvidoma posredovan do poletja 2025. V zaključni fazi je tudi že peti obrok nepovratnih sredstev. Kljub preusmeritvi administrativnih in tehničnih kapacitet zaradi uničujočih poplav avgusta 2023, je naša država uspela zagotoviti 100-odstotno izkoriščenost sredstev iz prejšnjega obdobja 2014–2020, in s tem preprečila izgubo 360 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Iz Solidarnostnega sklada je Slovenija prejela 428,5 milijona evrov, kar je po besedah premierja največji znesek iz tega sklada doslej. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je lani izplačala skoraj 405 milijonov evrov, kar predstavlja 99 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev iz naslova nove skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja – tako po višini kot pravočasnosti. Pol tega je Slovenija uspešno prenesla evropska sredstva tudi v inovacijski in znanstveni zagon. Za znanost in raziskave je bilo v letu 2024 zagotovljenih rekordnih 528 milijonov evrov.
Med prioritetami tudi skrb za starejše
Na poslansko vprašanje glede podeljevanja koncesij za izgradnjo domov za starejše je premier odgovoril, da vlada ves čas deluje z jasno zavezo za zagotovitev kakovostne, dostopne in varne dolgotrajne oskrbe za vse starejše. »Ne glede na to, ali so nastanjeni v javnem domu ali v domu s koncesijo, je njihova varnost za nas absolutna prioriteta,« je poudaril. Tako je bilo tudi v primeru, ko so se v javnosti pojavile špekulacije o morebitnem umiku skupine SeneCura iz Slovenije. Ministrstvo za solidarno prihodnost je takoj ukrepalo, stopilo v stik z vodstvom družbe in pridobilo pisno zagotovilo, da se skupina iz Slovenije ne umika. Prodaja ali prenos koncesije brez soglasja države sta sicer izrecno prepovedana, a primer SeneCura znova potrjuje, da model financiranja dolgotrajne oskrbe, ki se opira na zasebnike in trg, dolgoročno ni vzdržen.
Zato sta se vlada in koalicija v tem mandatu jasno usmerili v krepitev javne mreže. Tako se koncesije za domove za starejše v tem mandatu ne podeljujejo, že podeljene pa se podaljšujejo le, če obstajajo trdni dokazi, da bo investicija dejansko izvedena. V Sloveniji deluje približno 60 javnih domov za starejše (DSO), ki zagotavljajo okoli 13.500 mest, in okoli 50 DSO s koncesijo, kjer je na voljo okoli 6000 mest. Skupaj je na voljo več kot 19.500 mest v institucionalnem varstvu starejših. Čeprav je število javnih in koncesijskih DSO podobno, javni domovi zagotavljajo dve tretjini vseh mest, kar potrjuje osrednjo vlogo javne mreže.
Medvrstniško nasilje ni nova normalnost, ampak nesprejemljiv družbeni odklon
»Vlada si prizadeva, da se vsem otrokom in mladostnikom v Sloveniji zagotovi varen in spodbuden prostor za rast, učenje in razvoj,« pa je premier poudaril glede preprečevanja medvrstniškega nasilja. Po njegovih besedah ni hitrih rešitev, je pa jasna zaveza, da nasilje med otroki in mladimi v nobenem primeru ni sprejemljivo: »Zato v tej vladi ni več prostora za polovične ukrepe. Medvrstniškega nasilja ne smemo in ne bomo tolerirali. Šola mora biti varen prostor – vsak dan, za vsakega otroka. In to ni le naloga šol ali staršev, to je odgovornost nas vseh. Države, politike, družbe.«
Šola mora biti varen prostor – vsak dan, za vsakega otroka. In to ni le naloga šol ali staršev, to je odgovornost nas vseh. Države, politike, družbe.
Medvrstniško nasilje je torej problem, ki ne sme postati nova normalnost, ampak mora ostati nesprejemljiv družbeni odklon. Zato vlada izvaja večsmerne ukrepe, ki vključujejo preventivo, hiter odziv, podporo žrtvam in krepitev odgovornosti vseh vključenih akterjev, to je otrok, staršev, šol, socialnih služb, pravosodnih organov in družbe kot celote. Ključno vlogo pri prepoznavanju in obravnavi nasilja imajo šole. Vse osnovne in srednje šole zato izvajajo preventivne vsebine, usposabljanja za učitelje in delavnice za učence.
Ključen je tudi hiter in primeren odziv policije na nasilje – tako v fizičnem kot v spletnem okolju. Pri razraščanju medvrstniškega nasilja pa prednjači vloga spletnega okolja. Zato ministrstvo za digitalno preobrazbo izvaja ciljno usmerjene ukrepe za ozaveščanje in zmanjševanje sovražnega govora na spletu. Ministrstvo za pravosodje pa je v obravnavo vložilo predlog novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki prinaša individualiziran, multidisciplinaren pristop.
