Državni zbor je na četrtkovi seji obravnaval tri izjemno pomembne zadeve:
Predlog novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Vse tri predloge so poslanke in poslanci podprli in tako smo še korak bližje družbi, ki je v prvi vrsti varna, pa tudi družbi, ki dobro poskrbi za današnje in prihodnje generacije starostnikov ter pomoči potrebnih.
Dolgotrajna oskrba je nov, živ sistem, ki ga sproti nagrajujemo
Z dolgotrajno oskrbo vzpostavljamo povsem nov steber socialne varnosti, posebej namenjen ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo podporo pri vsakodnevnih opravilih.
Gre torej za nov ter zelo kompleksen sistem, ki upravičencem prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana ( ta je v veljavi velja že od januarja 2024), do dolgotrajne oskrbe na domu, do sofinancirane dolgotrajne oskrbe v instituciji ter pravico do denarnega prejemka. Obseg storitev je torej velik, njihovo izvajanje pa zahtevno, zato je Zakon o dolgotrajni oskrbi v času od uvedbe dobil tudi nekaj nadgradenj in dopolnil. Zadnjo je državni zbor torej obravnaval včeraj in so jo predlagali izvajalci, stroka in uporabniki na terenu.
Ključna sprememba je, da bodo z novelo lahko oskrbovalci družinskega člana postali tudi upokojenci. Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe. Za svoje delo oskrbovalec prejme tudi plačilo, upokojenci bodo prejemali 1,2-kratnik minimalne plače (1532 evrov bruto) ter prva tri leta še 40% pokojnine.
»Največji plus dolgotrajne oskrbe je to, da skozi sistem vzdrževalca družinskega člana in pomoči na domu naši starejši občani lahko ostanejo doma čim dalj časa, torej v okolju, ki jim je najljubše, v okolju, ki ga poznajo in kjer se počutijo varne,« je eno izmed glavnih prednosti sistema dolgotrajne oskrbe izpostavil poslanec Svobode mag. Dean Premik.
Največji plus dolgotrajne oskrbe je to, da skozi sistem vzdrževalca družinskega člana in pomoči na domu naši starejši občani lahko ostanejo doma čim dalj časa, torej v okolju, ki jim je najljubše, v okolju, ki ga poznajo in kjer se počutijo varne.
Druga pomembna sprememba pa se tiče plačevanja domov za starejše. Starejši, ki potrebujejo oskrbo v domu, ter njihovi svojci se sedaj pogosto znajdejo v stiski, saj so cene oskrbnin zelo visoke.
Zakon o dolgotrajni oskrbi že od sprejema dalje predvideva občutno znižanje oskrbnin, saj bi oskrbovanci plačevali samo še nastanitev in prehrano, t. i. hotelski del. Novela zakona, ki jo je potrdil državni zbor, pa ta ukrep še izboljšuje. Uvaja se namreč kapica, ki bo zamejila ceno hotelskega dela oskrbnine na višino do 781 evrov, kolikor znaša najnižja zajamčena pokojnina za polno delovno dobo. To prinaša veliko olajšanje za starejše ter njihove svojce, ki danes še plačujejo cene oskrbnin, ki se pogosto približujejo celo 2000 evrom mesečno.
»Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, govorimo o nujni javni storitvi, ki za marsikoga določa, kako kvalitetno življenje živi oziroma bomo živeli. Govorimo o pomoči ljudem. Govorimo o ključnem stebru socialne države, ki odraža našo zavezanost k zagotavljanju dostojnega življenja za vse generacije, predvsem pa za najranljivejše skupine naše družbe: starejše in osebe z omejitvami v samostojnem življenju,« je v razpravi o noveli poudarila poslanka Svobode Sandra Gazinkovski.
Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, govorimo o nujni javni storitvi, ki za marsikoga določa, kako kvalitetno življenje živi oziroma bomo živeli. Govorimo o pomoči ljudem. Govorimo o ključnem stebru socialne države, ki odraža našo zavezanost k zagotavljanju dostojnega življenja za vse generacije, predvsem pa za najranljivejše skupine naše družbe: starejše in osebe z omejitvami v samostojnem življenju.
Državni zbor podprl predlog pokojninske reforme
Predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je eden izmed najpomembnejših zakonov našega mandata. Prinaša reformo pokojninskega sistema, ki temelji na vrednotah spoštovanja, solidarnosti in dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne. Reforma odgovarja na ključne izzive starajoče se družbe in hkrati postavlja temelje zaupanja za prihodnje generacije.
Reforma prinaša vrsto sistemskih ukrepov, ki rešujejo dolgoletna odprta vprašanja in uvajajo novosti, ki izboljšujejo socialno varnost upokojencev:
- Letni dodatek, ki je bil doslej vsako leto predmet pogajanj in negotovosti, bo po novem sistemsko urejen. To pomeni, da ne bo več odvisen od politične volje ali razpoložljivosti sredstev v posameznem proračunu – postal bo zakonska pravica vsakega upokojenca.
- Zimski dodatek (»božičnica«) – pomembna novost reforme. Gre za novo obliko podpore, ki bo prvič izplačana že letos ob novembrski pokojnini v višini 150 evrov. V naslednjih letih se bo višina dodatka postopoma povečevala – za 20 evrov letno vse do leta 2030, ko bo znašal 270 evrov.
- Varstveni dodatek, ki je namenjen najbolj ranljivim, bo administrativno poenostavljen, da ga bodo prejemniki lažje uveljavljali in dostopali do svojih pravic brez zapletenih postopkov.
Vsi ti ukrepi pomenijo več predvidljivosti, več varnosti in več spoštovanja do upokojencev. Vlada dr. Roberta Goloba in socialni partnerji, ki so reformo sooblikovali, so s tem pokazali, da je mogoče doseči pomembne reforme skozi spoštljiv dialog, ki temelji na skupni skrbi za prihodnost. Da dogovorjeno predstavlja dober odgovor na izzive starajoče se družbe ter sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev, pa je torej potrdil tudi državni zbor.
»Temelj reforme je pripraviti sistem za demografski prehod, zagotoviti javno finančno stabilnost in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Seveda nismo pozabili tudi na mlajše generacije, za katere si iskreno želimo, da jim bomo s prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja povrnili zaupanje v sistem, da bodo tudi oni enkrat prejemniki pokojnin. Pokojninski sistem je treba graditi na teh temeljnih vrednotah pravičnost, solidarnost, transparentnost ter zaupanje in zagotoviti njihovo dolgoročno vzdržnost,« je poudaril poslanec Svobode mag. Dean Premik.
Temelj reforme je pripraviti sistem za demografski prehod, zagotoviti javno finančno stabilnost in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Seveda nismo pozabili tudi na mlajše generacije, za katere si iskreno želimo, da jim bomo s prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja povrnili zaupanje v sistem, da bodo tudi oni enkrat prejemniki pokojnin. Pokojninski sistem je treba graditi na teh temeljnih vrednotah pravičnost, solidarnost, transparentnost ter zaupanje in zagotoviti njihovo dolgoročno vzdržnost.
»Odmerni odstotek se postopoma zvišuje in se bo v desetih letih povzpel iz 63,5 na 70 odstotkov v letu 2035. Nakazana je tudi možnost dodatnega višanja odmernega odstotka ob nadaljevanju dela po 40. letu delovne dobe. Uvaja se zimski dodatek z letno rastjo 20 evrov, se pravi leta 2020-2030 bo znašal 250 evrov, potem pa se usklajuje kot socialni transfer. Za pet odstotnih točk se v letih 26 in 27 zvišuje odmera vdovskih in družinskih pokojnin. Na področju invalidskih pokojnin se uvaja številne in fleksibilne ukrepe za tiste, ki so izpostavljeni tveganju revščine. Vse našteto je zame garancija, da vračamo sistem pokojninskega zavarovanja na pot stare slave. Zato predlagane spremembe v celoti podpiram,« pa je dejal poslanec Svobode Bojan Čebela, tudi predsednik Gibanja Svoboda Seniorji.
Odmerni odstotek se postopoma zvišuje in se bo v desetih letih povzpel iz 63,5 na 70 odstotkov v letu 2035. Nakazana je tudi možnost dodatnega višanja odmernega odstotka ob nadaljevanju dela po 40. letu delovne dobe. Uvaja se zimski dodatek z letno rastjo 20 evrov, se pravi leta 2020-2030 bo znašal 250 evrov, potem pa se usklajuje kot socialni transfer. Za pet odstotnih točk se v letih 26 in 27 zvišuje odmera vdovskih in družinskih pokojnin. Na področju invalidskih pokojnin se uvaja številne in fleksibilne ukrepe za tiste, ki so izpostavljeni tveganju revščine. Vse našteto je zame garancija, da vračamo sistem pokojninskega zavarovanja na pot stare slave. Zato predlagane spremembe v celoti podpiram.
Razmere v svetu kličejo h krepitvi varnosti in obrambe
Državni zbor je obravnaval tudi Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Z njim želi vlada dr. Roberta Goloba postaviti temeljne usmeritve za razvoj Slovenske vojske v prihodnjem desetletju in pol ter jasno opredeliti, kaj vse varnost pravzaprav pomeni ter katere strukture naj bodo v ta koncept vključene.
Naše stališče, stališče Svobode, je jasno: »Ne gre in nikoli ni šlo samo za orožje, za oborožitev, ampak je treba zgodbo gledati precej široko. Pogovarjamo se o širših vidikih obrambe, zato je izpostavljena dvojna raba. Dvojna raba na področju zdravstva, na področju infrastrukture, kibernetske varnosti in pa še kje,« je dejal minister za obrambo mag. Borut Sajovic.
Ne gre in nikoli ni šlo samo za orožje, za oborožitev, ampak je treba zgodbo gledati precej široko. Pogovarjamo se o širših vidikih obrambe, zato je izpostavljena dvojna raba. Dvojna raba na področju zdravstva, na področju infrastrukture, kibernetske varnosti in pa še kje.
»Ta vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim širše število ljudi, naših prebivalk in prebivalcev,« je ravno tako že ob prvi predstavitvi resolucije poudaril predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob.
Ta vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim širše število ljudi, naših prebivalk in prebivalcev.
Zagotovo pa je tudi večanje izdatkov za obrambo nujno. Ta odločitev ni bila sprejeta lahkotno. Spremljal jo je tehten razmislek, občutek odgovornosti in jasna razvojna usmeritev. Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva, da bomo že letos dosegli 2 odstotka BDP, v naslednjih letih pa bo ta delež postopoma naraščal.
»Slovenska vojska se oborožuje, se modernizira, pridobiva tudi nov kader, ampak kot rečeno, kar je bistveno sporočilo pri povečevanju izdatkov za obrambo, je, da ne gre samo za Slovensko vojsko, ne gre samo za povečevanje izdatkov za nakupe orožja, ampak gre za vzpostavljanje celotnega sistema obrambe, varnosti, odpornosti in zaščite v Sloveniji,« je v razpravi poudaril poslanec Svobode dr. Martin Premk.
Slovenska vojska se oborožuje, se modernizira, pridobiva tudi nov kader, ampak kot rečeno, kar je bistveno sporočilo pri povečevanju izdatkov za obrambo, je, da ne gre samo za Slovensko vojsko, ne gre samo za povečevanje izdatkov za nakupe orožja, ampak gre za vzpostavljanje celotnega sistema obrambe, varnosti, odpornosti in zaščite v Sloveniji.
»Predlog resolucije ni vojaški dokument v ozkem pomenu besede, ampak gre za široko razvojno in usmerjevalno vizijo, kako bo naša obramba, kako bo naša varnost in kako bo tudi naša zaščita do leta 2040 en širši sistem odpornosti družbe in države kot takšne. Zato je v tem predlogu jasen poudarek tudi na zdravstveni infrastrukturi, na zaščiti, na civilni zaščiti, na energetski odpornosti in pa na kibernetski varnosti,« je dodal tudi poslanec Svobode Miha Lamut.
Predlog resolucije ni vojaški dokument v ozkem pomenu besede, ampak gre za široko razvojno in usmerjevalno vizijo, kako bo naša obramba, kako bo naša varnost in kako bo tudi naša zaščita do leta 2040 en širši sistem odpornosti družbe in države kot takšne. Zato je v tem predlogu jasen poudarek tudi na zdravstveni infrastrukturi, na zaščiti, na civilni zaščiti, na energetski odpornosti in pa na kibernetski varnosti.
Državni zbor je po koncu razprave opravil tudi glasovanje in podprl tako obe noveli zakonov kot resolucijo.
