Potem ko je državni svet izglasoval veto na noveli zakonov o zaščiti živali in o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ter na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov, ...

Potem ko je državni svet izglasoval veto na noveli zakonov o zaščiti živali in o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ter na zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov, je državni zbor s koalicijskimi glasovi znova prižgal zeleno luč vsem trem odmevnim zakonom. Poslanke in poslanci Svobode, SD in Levice pa so skupaj s kolegi iz opozicijske NSi tudi izglasovali sklep o začetku postopka za spremembo ustave pri imenovanju sodnikov in Sodnemu svetu.

Odnos do živali pokazatelj moralne in etične naprednosti družbe

Glavni cilj novele zakona o zaščiti živali, ki smo jo v Svobodi spisali skupaj s koalicijskima partnericama SD in Levico, je večja zaščita živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja. Novela tako prinaša ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Zakonske rešitve predstavljajo sistemsko nadgradnjo krovnega zakona, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe, krepijo pa tudi sodelovanje nevladnih organizacij in veterinarskih služb.  Med nevladniki, ki delujejo na področju varstva in zaščite živali, novela uživa izrazito podporo.

Poslanec Svobode Tomaž Lah: »Ni skrivnost, da smo v Gibanju Svoboda zagovorniki zaščite in dobrobiti živali, in ponosni smo na to. Izboljšanje varstva in zaščite živali je bila in je ena izmed točk našega programa. Ambicioznost na tem področju pomeni tudi določeno stopnjo moralne in etične naprednosti družbe.«

Popravljamo med epidemijo storjene krivice

Vladni zakon o vračilu neustavnih covidnih glob prinaša povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v prekrškovnih postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade Janeza Janše uvedeni na neustavnih pravnih podlagah. V času od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo namreč uvedenih kar nekaj več kot 62.000 takih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov. S tem zakonom torej vlada dr. Roberta Goloba in koalicija popravljata storjene krivice in vračata zaupanje v pravno državo.

Poslanka Svobode Lucija Tacer: »S ponovnim sprejetjem tega zakona popravljamo nešteto storjenih krivic in protipravnih, celo protiustavnih ravnanj takratnih oblastnikov. Vračamo dostojanstvo tistim, ki jim ga je s teptanjem njihovih pravic odvzela vlada Janeza Janše.«

Kmetijsko gozdarska zbornica naj sledi jasni ločnici med kmetijstvom in politiko

Tudi novelo zakona o KGZS so v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine  Svoboda, SD in Levica, prvopodpisana pod njo pa je naša poslanka Mateja Čalušić. Po njenih besedah novela preprečuje poseganje politike v delovanje KGZS. Zbornica je namreč v prvi vrsti cehovsko združenje, zato javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v njenih organih. Novela tako določa, da za člane organov zbornice na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, ne smejo kandidirati člani političnih strank oziroma funkcionarji na lokalni, državni in evropski ravni.

Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Kmetijsko gozdarska zbornica je obvezna stanovsko lastniška organizacija in ne tisto, kar se dogaja sedaj, da je to politična, orkestrirana, enobarvna, konservativna, pa tudi osebno interesna združba.«

Poslanka Svobode Mateja Čalušić: »Javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo politične konflikte in obremenjenost z dnevno politiko, katere spodbujajo nekatere politične stranke.«

 V državnem zboru nov pomemben korak k depolitizaciji imenovanja sodnikov

 Poslanke in poslanci Svobode, SD in Levice so 28. septembra lani vložili predlog za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov, po katerem sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, pa bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. S podporo državnega zbora sklepu o začetku postopka za spremembo ustave pri imenovanju sodnikov in Sodnemu svetu je bil narejen nov pomemben korak k depolitizaciji imenovanja sodnikov.

Poslanka Svobode Lucija Tacer: »Postopek spremembe ustave je potekal v dialogu, zato je bil naš predlog prenosa pristojnosti za imenovanje sodnikov iz državnega zbora k predsedniku republike še izboljšan z okrepljeno profesionalno vlogo Sodnega sveta. Rešitev, ki je pred nami, je torej rezultat prevladujočega strokovnega in političnega konsenza.«

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Kandidatna lista za več Svobode v Evropi
Urška Klakočar Zupančič ob svetovnem dnevu Zemlje
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje