Obnova, razvoj, odpornost

Dve leti po najhujših poplavah v zgodovini samostojne Slovenije država ostaja trdno zavezana obnovi, razvoju in prihodnji odpornosti. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom dr. Roberta Goloba je na katastrofo odgovorila hitro, celovito in s čutom za stisko ljudi. Sanacija ni zgolj vračanje v prejšnje stanje, temveč priložnost za boljšo, varnejšo in odpornejšo prihodnost.

Hitra pomoč in obsežna finančna podpora

V prvih dneh po ujmi je vlada zagotovila takojšnjo logistično in finančno pomoč prebivalstvu, občinam in gospodarstvu. V dveh letih je bilo za sanacijo že namenjenih kar 1,15 milijarde evrov. Prizadeti prebivalci so prejeli nadomestila, številni med njimi so si že uspeli zagotoviti nove, varne domove – prvi se vanje že vseljujejo.

Prizadeti prebivalci so prejeli nadomestila, številni med njimi so si že uspeli zagotoviti nove, varne domove – prvi se vanje že vseljujejo.

Za sanacijo občinske infrastrukture je bilo občinam omogočeno predplačilo v višini 218,5 milijona evrov, kar je občutno izboljšalo razmere in omogočilo učinkovito odpravo posledic na terenu.

Obnova z vizijo

Obnova po ujmi ne pomeni le povrnitve v prejšnje stanje. Cilj vlade je jasen: sanacijo izvesti tako, da bo infrastruktura odpornejša na podnebne spremembe in prihodnje ekstremne vremenske pojave.

S takojšnjimi ukrepi je bila zagotovljena prevoznost cest in osnovna povezanost prizadetih območij. Sledijo večje investicije, ki nadgrajujejo infrastrukturo – od cest in mostov do vodne in komunalne infrastrukture – vse z jasnim ciljem: dvigniti standard in izboljšati odpornost.

Do danes je izveden večji del najnujnejših del, v naslednjih treh letih pa bo zaključena večina sanacijskih projektov. V celoti bo sanacija izvedena v roku petih let, za kar je v obdobju 2025–2028 predvidenih še dodatnih 2,3 milijarde evrov.

Gospodarska stabilnost

Gospodarstvu je bila zagotovljena neposredna finančna pomoč v obliki predplačil in povračil v višini 142,1 milijona evrov (od skupno zagotovljenih 230 milijonov evrov). Vlada ni pozabila niti na samozaposlene, družbenike in kmete – zanje je bil uveden mesečni prejemek v višini 1.200 evrov, ki je pripomogel k premostitvi najtežjih mesecev.

Gospodarstvu je bila zagotovljena neposredna finančna pomoč v obliki predplačil in povračil v višini 142,1 milijona evrov.

Celostno načrtovanje za prihodnost

Zavedanje, da je učinkovita obnova več kot zgolj gradbena operacija, se kaže tudi v vključenosti strokovnjakov s področij prostorskega načrtovanja, gradbeništva in zakonodaje. Skupaj pripravljajo premišljene načrte za obnovo, ki upoštevajo naravne danosti, varnostne izzive in podnebna tveganja.

Cilj tega procesa je jasen: ustvariti prostor, ki bo varen, funkcionalen in odporen tudi v prihodnjih desetletjih.

Cilj tega procesa je jasen: ustvariti prostor, ki bo varen, funkcionalen in odporen tudi v prihodnjih desetletjih.

Skupaj smo močnejši

Ob drugi obletnici poplav se Slovenija ne ozira nazaj le s hvaležnostjo za solidarnost, ampak tudi z odločnostjo, da se iz preizkušnje nauči, okrepi in pripravi na prihodnost. Obnova ni le izhod iz stiske, temveč pot v boljšo, varnejšo in odpornejšo družbo.

Država ostaja predana obljubi, da nihče ne bo ostal sam. Skupaj gradimo temelje za prihodnost, kjer bomo močnejši, povezanost pa bo ostala najmočnejša obramba pred vsakim izzivom.

Država ostaja predana obljubi, da nihče ne bo ostal sam.