Slovenija je država, katere duša je vpeta v verze svoje himne: »Žive naj vsi narodi«. Vrednote miru, sožitja in spoštovanja človekovega dostojanstva niso le poetična izjava. To so temelji naše zunanje politike. Kot narod, ki je sam nekoč hrepenel po priznanju in svobodi, razumemo pomen pravičnosti in solidarnosti. Zato tudi danes, ko v Gazi poteka ena najhujših humanitarnih tragedij sodobnega časa, ne ostajamo tiho.
Slovenija pod vodstvom predsednika vlade dr. Roberta Goloba hodi pokončno in s pogledom, uprtim v vrednote, ki nas povezujejo kot narod. Ko drugi omahujejo, stopa naprej. Ko svet tehta interese, mi ostajamo zavezani svojim vrednotam. In prav zato je v času tragedije v Gazi izbrala pot, ki ni lahka, a je edina pravilna. Pot pravičnosti, sočutja in spoštovanja mednarodnega prava.
Priznanje Palestine
4. junija 2024 je Slovenija uradno priznala Palestino. To ni bila zgolj politična odločitev. Bilo je jasno in odločno dejanje države, ki razume odgovornost mednarodne skupnosti do zatiranih in razseljenih. Slovenija je postala 147. članica Organizacije združenih narodov, ki je priznala palestinsko državnost, pri čemer je svojo odločitev utemeljila na vrednotah miru, pravičnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva. Premier dr. Robert Golob je ob tem poudaril, da je bilo priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države izrazito močno politično in simbolno dejanje. »To priznanje Palestincem daje upanje, da jih večji del mednarodne skupnosti, ki stoji za načeli humanosti in mednarodnega prava, ni pozabil,« je dejal premier in v teh besedah strnil čustva, ki jih delimo vsi, ki verjamemo v pravičen svet.
To priznanje Palestincem daje upanje, da jih večji del mednarodne skupnosti, ki stoji za načeli humanosti in mednarodnega prava, ni pozabil.
S priznanjem Palestine je dr. Robert Golob Slovenijo postavil med države, ki ne pristajajo na brezbrižnost. Ni dovolj obsoditi nasilja. V svetu, kjer pogosto prevladujeta molk in preračunljivost, je potreben pogum, da država svojo zunanjo politiko gradi na vrednotah in ne na kalkulacijah.
Solidarnost v praksi
Ko so razmere v Gazi postajale nevzdržne, slovenska vlada ni ostala ob strani. Pomagala je hitro, konkretno in v duhu solidarnosti, ki presega meje. Ob priznanju Palestine je namenila dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), kar je bil jasen izraz politične in človeške zavzetosti.
Pošiljke hrane, zdravil in sanitetne opreme so iz Slovenije potovale proti Gazi v trenutkih, ko je tamkajšnje prebivalstvo potrebovalo vsak gram upanja. Otrokom, ki so preživeli bombardiranja, smo odprli vrata URI Soča, kjer so dobili dostop do rehabilitacije in oskrbe, ki so ju bili v domačem okolju oropani. Obisk predsednika vlade na inštitutu je bil izraz spoštovanja do vsakega človeškega življenja.
Otrokom, ki so preživeli bombardiranja, smo odprli vrata URI Soča, kjer so dobili dostop do rehabilitacije in oskrbe, ki so ju bili v domačem okolju oropani.
Slovenija je bila dejavno prisotna na vseh ključnih mednarodnih forumih, od Varnostnega sveta OZN do humanitarnih konferenc v Parizu in Jordaniji. V številnih pogovorih z voditelji sveta, od generalnega sekretarja OZN do predsednikov in kraljev arabskih držav, je premier dr. Robert Golob vztrajno ponavljal: vsak narod ima pravico do miru, varnosti in dostojanstva.
Pritisk na Evropsko unijo
Predsednik vlade je v minulih mesecih večkrat jasno izpostavil pričakovanje, da tudi Evropska unija ne sme ostati brezbrižna do dogajanja v Gazi. Ob prvi obletnici priznanja Palestine je članice EU pozval, naj znova pretehtajo svoja stališča do ravnanj izraelske vlade in resno razmislijo o zamrznitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.
V pogovorih s predsednikom Evropskega sveta je posebej izpostavil kršitve 2. člena sporazuma, ki določa spoštovanje človekovih pravic kot temeljni pogoj za sodelovanje. Ob tem je jasno poudaril, da mora biti mednarodno pravo vedno osrednje merilo vsakega političnega ukrepanja.
Ko Evropa molči, Slovenija ukrepa
Medtem ko se je Evropska unija izmikala jasnemu odzivu na kršitve mednarodnega prava, je Slovenija prevzela pobudo. Julija 2025 je vlada pod vodstvom predsednika dr. Roberta Goloba razglasila izraelska ministra Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča za nezaželeni osebi.
Vlada je ob tem jasno zapisala, da njune izjave in dejanja spodbujajo nasilje nad palestinskim prebivalstvom ter pomenijo hude kršitve človekovih pravic. »Takšna dejanja so v nasprotju s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča,« je poudarila.
Le nekaj tednov kasneje je sledil še zgodovinski korak: Slovenija je kot prva država članica EU uvedla popoln embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja v Izrael.
Slovenija je kot prva država članica EU uvedla popoln embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja v Izrael.
S tem ukrepom je Slovenija jasno postavila mejo: v konflikt, kjer se orožje uporablja zoper civilno prebivalstvo, ne bomo prispevali niti posredno. Embargo je izraz odločne drže, da v takšnih razmerah ne dopuščamo niti možnosti, da bi bila Slovenija del orožarskih poti – ne danes in ne v prihodnje.
Zunanji svet v službi notranje vesti
Slovenija pod vodstvom predsednika vlade dr. Roberta Goloba gradi zunanjo politiko, ki ne izhaja iz preračunljivosti, temveč iz vrednot. Politiko, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva in mednarodnega prava. Politiko, ki ne obrača pogleda stran, ko trpijo tisti brez glasu.
Ob podpisu skupne izjave podobno mislečih držav o Gazi je premier poudaril: »Želimo si, da k tej naši izjavi pristopi čim več držav.« Slovenija bo tudi v prihodnje dejavna, ne zgolj kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov, temveč kot država, ki vztraja pri tem, da mora biti pravičnost več kot diplomatska fraza.
Želimo si, da k tej naši izjavi pristopi čim več držav.
Ko se mednarodna skupnost sprašuje, kje je meja med tišino in soodgovornostjo, Slovenija odgovarja odločno in mirno: na pravi strani zgodovine.
