Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ razpravljala o slovenskem črpanju evropskih sredstev iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ razpravljala o slovenskem črpanju evropskih sredstev iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V opoziciji želijo vladi dr. Roberta Goloba naprtiti krivdo za zamude pri doseganju mejnikov in ciljev iz načrta, zaradi česar naj bi Slovenija izgubila velik del sredstev, ki so ji na voljo. Da gre pri tem za politično zavajanje, smo dokazali tako v poslanski skupini Svoboda kot na ministrstvu za finance. So se pa navzoči na seji strinjali, da so evropska sredstva za našo državo zelo pomembna. »Vsi, ki smo v tej sobi, stremimo k istemu cilju, to je, da je bodo sredstva iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost čim bolj učinkovito počrpana,« je poudaril poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je spomnila, da je slovenski NOO pripravila vlada Janeza Janše. Pri tem je že od začetka imela težave, saj je napačno razumela smisel in namen načrta ter zmotno sledila kohezijskemu konceptu. Janševa ekipa je zaradi tega spisala dokument, ki je premalo razvojno naravnan, v njem je preveč klasičnih infrastrukturnih projektov, zastavljeni mejniki in cilji pa so razpršeni in – kot je pokazala praksa – časovno povsem nerealni.
Izvirni greh za zamude pri zahtevkih za izplačilo iz sklada NOO je torej na strani prejšnje vlade, je opozoril naš poslanec Žavbi. Učinkovitost črpanja evropskih sredstev je namreč najbolj odvisna od vsebinske in časovne realnosti načrta, kar pa prejšnja vlada ni bila sposobna pripraviti. Janševa ekipa je veliko napako storila tudi s tem, ker je odločitve o NOO sprejemala v ozkem krogu resornih odločevalcev, brez sodelovanja stroke in po principu dajmo vsem, da bo vsebina čim bolj politično všečna.
Opozicijskima SDS in NSi je torej prišlo v navado, da vlečeta na plano zadeve, ki sta jih v času svojega vladanja naredili napačno, sedaj pa krivdo brez sramu valita na aktualno vlado. Prav ta pa si prizadeva pospešiti doseganje mejnikov in ciljev iz NOO.
Sicer je državna sekretarka Prah poslanke in poslance obvestila, da je evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni ob obisku v Ljubljani pojasnil, da je Evropska komisija podala pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada NOO v višini 50 milijonov evrov. V Bruslju so namreč ocenili, da je naša država uspešno dosegla 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, krepitev upravljanja za digitalizacijo javne uprave ter tudi reform za krepitev trga dela in poslovnega okolja.
Članice in člani komisije za nadzor javnih financ so ob koncu seje vlado soglasno pozvali, naj jim v 30 dneh posreduje seznam tveganih projektov, mejnikov in ciljev pri izvajanju NOO. Vzpostavi pa naj tudi transparenten sistem sprotnega obveščanja javnosti o izpolnjenosti zastavljenih mejnikov in ciljev ter okrepi aktivnosti za zmanjšanje zaostanka Slovenije za povprečjem Evropske unije pri črpanju sredstev iz kohezijskega sklada za preteklo programsko obdobje.
