Državni zbor je na aprilskem plenarnem zasedanju sprejel več vladnih zakonov, med katerimi sta tudi noveli zakonov o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter o tujcih. Zeleno luč zbora pa je dobil tudi zakon o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem, ki je prišel iz vrst poslanske skupine Svoboda.
Slovenija postaja privlačnejša za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav
Vladni noveli zakonov o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter o tujcih, ki ju je prav tako na aprilski seji sprejel državni zbor, v slovenski pravni red prenašata t. i. prenovitveno direktivo. Le-ta je namenjena privabljanju visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, med drugim prek olajšanega sistema mobilnosti med državami članicami EU ter ocenjevanja in potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU, pa tudi s priznavanjem poklicnih izkušenj. Prva od obeh novel tudi uvaja sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu, druga pa dovoljenje za začasno prebivanje za digitalne nomade in hitro izvedbo postopkov za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi interesa države. »Spremembe zakona o tujcih bodo imele pomemben, pozitiven vpliv na prihodnost Slovenije, njeno konkurenčnost in sposobnost privabljanja talentov iz tujine, ter tudi na to, kako sočutna in strpna družba bomo. Naša država se sooča z izzivi, kot so staranje prebivalstva, upad rodnosti in pomanjkanje visokokvalificiranih delavcev v ključnih sektorjih. Zakon ponuja rešitve za te izzive ter prinaša bolj sodoben in fleksibilen sistem upravljanja migracij,« ugotavlja poslanka Svobode Tereza Novak.
Naša država se sooča z izzivi, kot so staranje prebivalstva, upad rodnosti in pomanjkanje visokokvalificiranih delavcev v ključnih sektorjih.
Poslanka Svobode Tereza Novak: »Evropa, še zlasti pa Slovenija, mora postati privlačnejša za visokokvalificirane delavce, podjetnike in digitalne nomade iz tretjih držav. Globalna tekma za talente se zaostruje, še zlasti v luči demografskih gibanj. Države, kot so Nemčija, Avstrija in Estonija, že uvajajo prožne sheme za privabljanje strokovnjakov iz tujine. Če želimo, da Slovenija ostane konkurenčna in da bo lahko hitreje zmanjševala zaostanek za najbolj razvitimi gospodarstvi, moramo slediti tem trendom.«
Če želimo, da Slovenija ostane konkurenčna moramo slediti tem trendom.
Javnost zanimajo dokumenti o osamosvojitveni trgovini z orožjem
Zakon o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem je v parlamentarno obravnavo vložila trojica poslancev Svobode: Martin Premk, Branko Zlobko in Urška Klakočar Zupančič, ki je tudi predsednica državnega zbora. Njegov namen je omogočiti javnosti seznanitev z gradivom oziroma z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali. »Od osamosvojitve Slovenije je minilo že več kot 30 let, a še vedno ostaja neraziskano, kaj se je dogajalo z orožjem, ki je ostalo po osamosvojitveni vojni. Po treh desetletjih je torej čas, da se dokumenti o tem predajo Arhivu Republike Slovenije. Državljani imajo namreč pravico vedeti, kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno in po njej,« poudarja prvopodpisani pod zakon Premk. Zlobko pa dodaja, da za dokumente iz tistega obdobja obstaja veliko zanimanje tako v splošni kot tudi strokovni javnosti: »Zato je treba urediti ravnanje s tem gradivom tako, da bodo javnosti brez omejitev na razpolago vsi dokumenti, ki bodo dodatno osvetlili tudi slovensko poosamosvojitveno obdobje.«
Državljani imajo namreč pravico vedeti, kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno in po njej.
