Svoboda je v sodelovanju z Lokalnim odborom Gibanje Svoboda Ljubljana organizirala pogovorni večer s prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom in prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urško Klakočar Zupančič.
Prisotne je uvodoma pozdravil pobudnik dogodka, predsednik ljubljanskega lokalnega odbora Svobode Zoran Nikolovski. Izpostavil je, da današnji večer ni naključje, Slovenke in Slovenci se bomo namreč kmalu spet odločali o prihodnosti naše države. Zato je razprava o tem, kje smo danes kot družba in kaj pričakovati na volitvah 22. marca, nujna. Temu je v svojem pozdravu zbranim pritrdil tudi generalni sekretar Svobode Matej Grah.
Predsednik Milan Kučan in predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič sta se v pogovoru, ki ga je povezovala Blažka Müller Pograjc, dotaknila številnih pomembnih vprašanj: govorila sta o tem, kako vidita politiko in delo v politiki danes, kako vidita delo sedanje vlade, katere nevarnosti danes pretijo demokraciji, predvsem pa sta govorila o tem, kakšna je pravzaprav izbira, ki volivke in volivce čaka čez dobra dva meseca.
»V resnici se bomo državljani odločali med politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši. Slednjo lahko vidimo danes vse od Bele hiše pa do Trstenjakove. Na drugi strani pa je politika, ki razume, da smo skupnost, da smo drug drugemu odgovorni in solidarni. In zgolj če smo skupnost in delujemo kot skupnost, imamo lahko tudi skupne cilje in skupno prihodnost,« je poudaril predsednik Kučan.
V resnici se bomo državljani odločali med politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši.
Predsednica državnega zbora Klakočar Zupančič je izpostavila, da je ponosna na delo, opravljeno v tem mandatu, saj je Svoboda vodila politiko, ki pomen skupnosti razume: »Tudi dosežkov te vlade je veliko, treba pa je najti način, kako te stvari predstaviti ljudem, da jih bodo tudi slišali. Vedno smo bolj nagnjeni k temu, da pozitivnih novic ne slišimo, lepo vzamemo za samoumevno, ena sama slaba novica pa takoj dobi ogromno pozornosti in povozi vse tisto pozitivno, kar smo slišali prej,« je poudarila.
Tudi dosežkov te vlade je veliko, treba pa je najti način, kako te stvari predstaviti ljudem, da jih bodo tudi slišali.
»Če bi mene vprašali, kaj je največji dosežek te koalicije, bi rekel, da je omogočila nekakšno normalizacijo življenja. Najbrž ne vsega tistega, kar bi se dalo, ampak vsekakor pa bistvene stvari, zaradi katerih smo kolesarili. Ampak to ne more biti dovolj močna mobilizacijska parola, da bi ljudi pripeljala na volišča. Drugi dosežek, ki ga pa jaz vidim, je pa, kaj je ta vlada naredila na področju zdravstva. Lotila se je sprememb, ki se jih drugi prej niso,« pa je delo aktualne vlade ocenil predsednik Kučan.
Če bi mene vprašali, kaj je največji dosežek te koalicije, bi rekel, da je omogočila nekakšno normalizacijo življenja. Drugi dosežek, ki ga pa jaz vidim, je pa, kaj je ta vlada naredila na področju zdravstva. Lotila se je sprememb, ki se jih drugi prej niso.
Dotaknil se je tudi delovanja opozicije: »Jaz razumem, da je interes opozicije, da poskuša sliko razmer v Sloveniji prikazati čim bolj črno. Tudi tako daleč gredo, da ta slika ne ustreza niti približno resnici. Ampak v tem vidim veliko hibo politike. Če opozicija ni sposobna priznati tudi kaj dobrega, kar je ta vlada naredila, potem je to dodaten razlog, da se moramo bati, kaj bo počela, če bo dobila krmilo za upravljanje države. Bo tukaj nastalo pogorišče? In na to vprašanje, kaj bo gradila na tem pogorišču, ne daje odgovora. Nihče iz opozicije ne da odgovora, kaj si predstavlja, ko zahtevajo ustavno večino za spremembo ustave. Kaj to pomeni? Kaj to pomeni v kontekstu zahtev, ki jih postavlja Trump in ki jih ponavlja del opozicije v Sloveniji?« je dejal predsednik Kučan.
Če opozicija ni sposobna priznati tudi kaj dobrega, kar je ta vlada naredila, potem je to dodaten razlog, da se moramo bati, kaj bo počela, če bo dobila krmilo za upravljanje države. Bo tukaj nastalo pogorišče? In na to vprašanje, kaj bo gradila na tem pogorišču, ne daje odgovora.
Oba sogovorca sta bila tudi sicer precej kritična do stanja v slovenski politiki danes. »V politiko greš, da bi delal za ljudi, da bi spremenil stvari. Na koncu pa iz sebe ves čas brišeš blato, s katerim te drugi obmetavajo. Bom pa rekla, da sem do sedaj že doživela v politiki marsikaj in da so me te izkušnje tudi utrdile kot človeka,« je dejala Klakočar Zupančič.
V politiko greš, da bi delal za ljudi, da bi spremenil stvari. Na koncu pa iz sebe ves čas brišeš blato, s katerim te drugi obmetavajo.
Pred prihajajočimi volitvami pa jo, kot pravi, nekoliko moti nenehno poudarjanje povezovanja in združevanja, saj četudi sama to v načelu močno podpira, moramo postaviti tudi jasno mejo, do kam lahko s tem povezovanjem gremo oziroma s kom se je oziroma se ni mogoče povezovati: »Dialog se lahko tvori samo s tistim, ki deli neke osnovne civilizacijske vrednote in ki priznava svojemu sogovorniku iste pravice, kot jih ima sam. Če druga oseba, s katero ti želiš stopiti v dialog, ne priznava pravic ne manjšinam, ne ženskam, ne verskim skupnostim in tako naprej, potem se vprašajmo, kakšen dialog sploh lahko s tako osebo imamo,« je poudarila Klakočar Zupančič.
Dialog se lahko tvori samo s tistim, ki deli neke osnovne civilizacijske vrednote in ki priznava svojemu sogovorniku iste pravice, kot jih ima sam. Če druga oseba, s katero ti želiš stopiti v dialog, ne priznava pravic ne manjšinam, ne ženskam, ne verskim skupnostim in tako naprej, potem se vprašajmo, kakšen dialog sploh lahko s tako osebo imamo.
Ob koncu pogovora se je predsednica državnega zbora zahvalila vsem prisotnim poslancem in ministrom za delo, opravljeno v tem mandatu, ter predsedniku Kučanu, da si je vzel čas za pogovor. Predsednik Kučan pa je svojo zaključni misel namenil predvsem pozivu k udeležbi na prihajajočih volitvah: »Povabimo svoje prijatelje, tudi svoje otroke in njihove prijatelje, da gredo na volitve. Ljudje dostikrat rečejo, ne bomo se ukvarjali s politiko, ker je to umazana stvar. In sam to tudi razumem. Ampak je pa politika tista, ki se ukvarja z vsemi nami, ker nam postavlja pogoje življenja. In če hočemo, da so ti pogoji življenja prijazni, se je pač potrebno potruditi in jih tudi začeti spreminjati.«
Povabimo svoje prijatelje, tudi svoje otroke in njihove prijatelje, da gredo na volitve.
