Državni zbor je na zadnji redni seji v tem mandatu med drugim sprejel tudi spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Ta prinaša nekatere ključne spremembe za otroke, samohranilce in rejnike.
Novela zakona postavlja širšo in pravičnejšo definicijo enostarševske družine. Če je do sedaj veljalo, da se je status enostarševske družine priznaval zgolj družinam, kjer je eden izmed partnerjev neznan, mrtev ali pa je v teku proces za izterjavo, bo po novi ureditvi dobila status enostarševske družine tudi tista družina, kjer otrok prejema nadomestilo zaradi neplačevanja ali pa zelo nizko preživnino. Tako, ki ne ustreza realnim potrebam otroka za preživetje. Otrok, za katerega drugi starš ne skrbi, ne sme biti kaznovan zaradi neustrezne zakonodaje in v Svobodi to popravljamo.
Novela zakona postavlja širšo in pravičnejšo definicijo enostarševske družine.
Centri za socialno delo bodo lahko status enostarševske družine priznali tudi v posebej težkih primerih, na primer ob hudi materialni stiski, bolezni, nasilju v družini ali drugih okoliščinah, ki ogrožajo otroka.
Status enostarševske družine prinaša višji otroški dodatek, za 30 %, lažji dostop do socialnih pravic in več možnosti pri stanovanjskih razpisih. Prav to so področja, kjer enostarševske družine potrebujejo največ pomoči.
Potem pa so tu še spremembe za rejnike: uvajamo namreč 15 dni starševskega dopusta tudi za rejnike otrok, starejših od 8 let, ter jim omogočamo dodatek za veliko družino.
