Leto 2024 je za Slovenijo prineslo izjemne izzive in pomembne preboje na področju sanacije po poplavah, trajnostnega prostorskega načrtovanja in ohranjanja narave.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je zavzeto sledilo ciljem okrevanja, izboljšanja odpornosti na naravne nesreče in krepitve naravovarstvenih ukrepov za dobrobit prihodnjih generacij.
Temeljit pristop k sanaciji po poplavah
Po obsežnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele skoraj vso državo, je vlada nemudoma pripravila celovite sanacijske programe. Najobsežnejši med njimi, vreden 2,3 milijarde evrov, predvideva, da bo kar 1,3 milijarde evrov namenjenih obnovi vodne infrastrukture. Izvajanje izrednih ukrepov se je zaključilo do junija 2024, z opravljenimi deli na 1.486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov.
Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove, kar je že omogočilo finančno podporo več kot 7.600 posameznikom v višini 35,4 milijona evrov. Občine so prejele predplačila za sanacijo infrastrukture v skupni vrednosti 218 milijonov evrov.
Celovito urejanje vodotokov in naravi prijazne rešitve
Ministrstvo je pripravilo tehnične smernice za sanacijska dela v vodotokih, ki temeljijo na naravi prijaznih rešitvah. Ključna novost so celoviti ukrepi na vodotokih, ki povezujejo vzdrževanje, sanacijo in investicije za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznih porečij.
Sodelovanje z občinami in stroko je bilo okrepljeno, minister Jože Novak pa je s terenskimi obiski in posveti zagotovil učinkovitost izvajanja načrtovanih ukrepov.
Trajnostno prostorsko načrtovanje in digitalizacija postopkov
Leto 2024 je zaznamoval začetek digitalizacije postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj z uvedbo sistema eGraditev, ki omogoča popolnoma elektronski potek postopkov na 15 upravnih enotah. Sistem bo do leta 2026 v celoti digitaliziran in bo pospešil ter poenostavil prostorsko načrtovanje, kar je še posebej pomembno za občine, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč.
Naravovarstvo kot ključna prednostna naloga
Na področju naravovarstva je bila ustanovljena nova enota – Regijski park Pohorje, ki z obsežnimi naravnimi vrednotami in biotsko raznovrstnostjo predstavlja pomemben korak k varovanju narave.
Razglašeno je bilo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, ki združuje slovensko in italijansko biosferno območje. Vlada je sprejela tudi Strategijo in Akcijski načrt za ohranitev evrazijskega risa, s čimer si prizadeva za dolgoročno ohranitev te ogrožene vrste.
Med odmevnimi dosežki je tudi podelitev prve državne nagrade Rada Smerduja Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za njihov izjemen prispevek k varstvu narave.
Evropska sredstva za razvoj infrastrukture in zaščito narave
Ministrstvo je uspešno pridobilo evropska sredstva za projekte na področju poplavne varnosti, čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in urbane prenove. Med odmevnimi projekti sta sofinanciranje nakupa letal za gašenje požarov in revitalizacija degradiranih območij.
V prihodnost z večjo odpornostjo in trajnostjo
S celostnim pristopom in okrepljenim sodelovanjem je Slovenija v letu 2024 utrdila temelje za večjo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor z ukrepi na področju sanacije, trajnostnega prostorskega načrtovanja in varstva narave odgovorno skrbi za dobrobit prebivalcev ter ohranja naravne vire za prihodnje generacije.
Slovenija se tako uspešno spoprijema z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter postavlja zgled drugim državam na področju trajnostnega razvoja in prilagajanja na naravne nesreče.
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture in digitalizacija prometa: ključni koraki k trajnostni prihodnosti
Ministrstvo za infrastrukturo v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) aktivno izvaja projekte za izboljšanje železniške in cestne infrastrukture, s čimer podpira trajnostno mobilnost in digitalni prehod. Naložbe v železniški in cestni promet so zasnovane tako, da spodbujajo uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev ter izboljšujejo povezljivost, varnost in učinkovitost prometnih sistemov.
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture
Ministrstvo izvaja obsežne naložbe za nadgradnjo železniške infrastrukture, ki bodo izboljšale povezave med mestnimi središči ter dostopnost železniških postaj za širšo populacijo, vključno z invalidi.
Izvedeni projekti bodo povečali zmogljivosti za potniški in tovorni promet ter prispevali k boljšim prevoznim storitvam. Med ključnimi investicijami, (nekatere so že končane), so:
- Nadgradnja železniške postaje Grosuplje (zaključek: 06/2024)
- Nadgradnja železniške postaje Domžale (zaključek: 06/2024)
- Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača (odsek Ljubljana – Brezovica – Borovnica, zaključek: 06/2025)
- Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice (odsek Kranj–Jesenice–d.m., zaključek: 06/2025)
- Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (1. faza) (zaključek: 06/2026)
- Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica (zaključek: 06/2026)
- Nadgradnja koroške proge (odsek Sv. Daniel–Dravograd–d.m., zaključek: 06/2026)
- Nadgradnja bohinjske proge (odsek Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, zaključek: 06/2026)
Celotna vrednost naložbe v železniško infrastrukturo znaša 765,9 milijona evrov, pri čemer bo 688,6 milijona evrov financiranih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture
Komponenta Trajnostna mobilnost (C1K4) vključuje tudi projekte za digitalizacijo cestnega in železniškega prometa. Ti projekti so namenjeni izboljšanju upravljanja prometa, zagotavljanju varnosti in povečanju učinkovitosti sistema s pomočjo sodobne tehnologije.
Digitalizacija 70 kilometrov cest, ki vključuje:
- Nadgradnjo optičnega omrežja
- Nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov v realnem času
- Razvoj simulacijskega orodja za napovedovanje in nadzor prometa
- Uvedbo aplikativnih orodij za uporabnike
Digitalizacija bo omogočila prilagoditev omejitev hitrosti v realnem času, kar bo zmanjšalo zastoje, preprečilo nesreče in znižalo emisije. Projekti bodo zaključeni do konca leta 2025.
Skupna vrednost digitalizacije znaša 19,4 milijona evrov, od tega bo 12,05 milijona evrov financiranih iz evropskih sredstev.
Koraki k trajnostni prihodnosti
Z načrtovanimi naložbami Ministrstvo za infrastrukturo postavlja temelje za bolj trajnostno, povezano in digitalizirano prometno omrežje v Sloveniji. Cilj je ustvariti dostopno, varno in učinkovito infrastrukturo, ki bo podpirala dolgoročno trajnostno rast in zeleni prehod.
Zaradi teh ukrepov bo železniški promet postal privlačnejša izbira za potnike in tovornjakarje, cestni promet pa bo varnejši in bolj prilagodljiv. To je še en pomemben korak k izpolnjevanju nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev.
