Migracije so tema, ki jo desnica rada izkorišča za politične točke, pri čemer pogosto seje strah in ustvarja občutek izrednih razmer. A dejstva kažejo drugačno sliko: letos je število nedovoljenih vstopov v Slovenijo upadlo za skoraj petino v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podatki Evropske mejne in obalne straže Frontex pa razkrivajo še bolj drastičen padec na Zahodnem Balkanu, kjer je bilo število nedovoljenih prehodov manjše kar za 80 odstotkov. Kljub tem pozitivnim trendom desni politični diskurz še naprej pretirava z nevarnostmi, ki naj bi jih migracije prinašale.
Migranti: Izziv, ne grožnja
Slovenija ostaja tranzitna država za številne migrante, ki večinoma podajo prošnje za mednarodno zaščito. Letos je bilo vloženih 5173 prošenj, največ s strani državljanov Maroka, Afganistana, Sirije in Egipta. Ti ljudje pogosto bežijo pred vojno, preganjanjem in skrajno revščino. Trditi, da predstavljajo varnostno grožnjo, pomeni spregledati njihovo človeškost in okoliščine, ki so jih prisilile k iskanju boljšega življenja.
Uspešno upravljanje migracij zahteva sodelovanje, ne paniko
Uspešno upravljanje migracij ni stvar strahu, temveč sodelovanja. Slovenija je s partnerskimi državami, kot sta Italija in Hrvaška, okrepila tristranske projekte in pozvala k boljšemu sodelovanju med Frontexom in Bosno in Hercegovino. Skupni projekti, kot so mešane patrulje na balkanskih mejah, kažejo, da je problem migracij mogoče reševati s pragmatičnimi in koordiniranimi ukrepi, ne z gradnjo zidov ali širjenjem panike.
Varovanje meja z razumom
Začasni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, uveden oktobra 2023 zaradi terorističnih groženj, ni neposredno povezan z migracijami. To je pomembno poudariti, saj desnica pogosto meša varnostna vprašanja s problematiko migracij. Policija dosledno obravnava resne grožnje, kot sta tihotapljenje ljudi in organizirani kriminal, pri čemer številke govorijo o uspehih: letos je bilo preiskanih 475 primerov tihotapljenja ljudi, pri čemer je bilo prijetih 524 tihotapcev.
Evropa, Slovenija in migracije
Migracije so evropski izziv, ki ga Slovenija ne rešuje sama. Kot polnopravna članica schengenskega prostora Slovenija aktivno sodeluje pri iskanju skupnih rešitev. Dejstvo, da mejni nadzor ostaja začasen in da Slovenija zagovarja vrnitev k prostemu pretoku znotraj Schengena, dokazuje, da problematika migracij ne zahteva zapiranja meja, temveč dolgoročne strategije in evropsko solidarnost.
Zakaj strašiti, če številke govorijo drugače?
Desnica se kljub upadu števila nedovoljenih vstopov in uspešnemu sodelovanju na evropski ravni še naprej osredotoča na ustvarjanje strahu. A slovenska policija in varnostni organi z jasno politiko in pragmatičnimi ukrepi dokazujejo, da je migracije mogoče obvladovati brez pretiravanja in histerije. Slovenci si zaslužimo odkrito razpravo o migracijah, ki temelji na dejstvih, ne na populizmu in strašenju.
