Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bi morala biti strokovno telo, ki zastopa interese slovenskih kmetov in podeželja. V resnici pa se je pod nadzorom Slovenske demokratske stranke (SDS) spremenila v strankarski podaljšek, ki ne deluje v interesu kmetov, temveč v interesu politične elite SDS.
Avtonomija in neodvisnost KGZS sta ključni za njeno legitimnost, strokovnost in učinkovito zastopanje interesov članov. Neodvisna zbornica zagotavlja nepristranskost pri oblikovanju politik, varuje člane pred političnimi in kapitalskimi pritiski ter omogoča dolgoročno razvojno usmeritev sektorja. Prav tako ohranja stabilnost ne glede na politične spremembe in krepi pogajalsko moč pri zakonodajnih procesih. Vse to je dobro in to lahko samo podpiramo, saj s tem država in vsakokratna vlada dobi stabilnega, strokovnega in odločnega partnerja. A to je bolj kot ne teorija.
Čeprav statut KGZS določa, da je zbornica avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija, pa sta po zadnjih volitvah njena neodvisnost in avtonomija končana. Predstavnik največje opozicijske stranke je javno izjavil: “…po lanskih evropskih volitvah in volitvah v KGZS, na katerih je slavila SDS…”, s čimer je nedvoumno priznal, da je SDS z zmago na volitvah prevzela zbornico tako politično kot upravljavsko. To pomeni, da se je politika zbornice podredila strankarskim interesom in s tem izgubila kredibilnost. Takšna zbornica ne more več opravljati svoje vloge kot nepristranski in strokovni zastopnik svojih članov.
SDS se s prevzemom KGZS javno hvali in jo predstavlja kot svojo “zmago”, kar jasno kaže, da je stranka kmetijstvo izkoristila za širjenje političnega vpliva, ne pa za izboljšanje pogojev za kmete in podeželje. KGZS je pod njihovim vplivom postala orodje političnega obračunavanja, pri čemer SDS skuša blokirati vsako reformo, ki bi modernizirala kmetijstvo in ga postavila v korak s časom.
SDS tudi lažno trdi, da je nova kmetijska zakonodaja nastajala “v tajnosti”, čeprav je bilo v zadnjem letu opravljenih številne razprave, posvetovanja in študije, v katerih je sodelovala tudi KGZS. Njihovo nasprotovanje zakonodaji ni skrb za kmete, ampak skrb za lastne politične pozicije, ki jih reforma ogroža.
Težavo dodatno poglablja obvezno članstvo, saj so kmetje prisiljeni biti del organizacije, ki je izgubila svojo avtonomijo in prešla pod neposreden vpliv ene politične stranke, s čimer so del te politične stranke postali tudi njeni člani. Poleg tega ta stranka zdaj upravlja javna pooblastila zbornice in razpolaga z vsaj 11 milijoni evrov, namenjenimi javni svetovalni kmetijski službi. Ob tem odkrito nasprotuje delovanju in ukrepom ministrstva, kar ustvarja konflikt interesov in spodkopava izvajanje nacionalne kmetijske politike. S tem je resno ogrožena nepristranskost svetovalne službe in celoten sistem podpornih ukrepov za kmete, ki jih financira država.
Slovensko kmetijstvo ne potrebuje strankarskih zbornic, ampak močne in neodvisne stanovske organizacije, ki bodo zastopale resnične interese kmetov in podeželja. SDS ne sme več izrabljati KGZS za lastne politične igrice – slovensko kmetijstvo potrebuje prihodnost, ne pa strankarskega plenjenja!
