Spomini na mojo prvo srečanje z volitvami so še vedno živi. Bilo je leta 2011, tik pred državnozborskimi volitvami, ko mi je stric prinesel preprost zvezek iz poceni papirja – seznam kandidatov na takratnih volitvah. Na prvi pogled se ni zdel nič posebnega, a v meni je prebudil radovednost. Začela sem izrisovati barvite grafe volilne podpore in slediti razporeditvi novoizvoljenih poslancev v Državnem zboru. Popolnoma me je prevzel proces, kako iz kandidatov nastanejo poslanci. A tako hitro, kot je moje zanimanje vzplamtelo, je tudi ugasnilo.
Tri leta kasneje se je vrnilo – tokrat v drugačni obliki. Namesto specifičnih volitev me je navdušila volilna teorija. In ne, ni bila dolgočasna ali suhoparna. Prav nasprotno! CGP Gray na YouTubu jo je znal predstaviti na preprost, razumljiv in celo zabaven način. Skozi primere iz živalskega kraljestva sem se učila osnov volilnopravne teorije, in to me je popolnoma prevzelo. Ta pristop mi je ostal blizu vse do danes.
A tudi posnetkov na YouTubu enkrat zmanjka in spet so minila leta, ko se z volitvami nisem ukvarjala. Nato pa je prišel prvi letnik pravne fakultete in z njim odkritje moje prave strasti – ustavnega in volilnega prava. Zanimanje je preraslo v nekaj globljega: ugotovila sem, da ne le da me tematika izjemno zanima, ampak jo tudi intuitivno razumem. Sledila je specializacija, dodatno izobraževanje, branje strokovne literature, analiziranje ustavnih odločb in sledenje sodobnim trendom.
Ko sem pomagala mlajšim kolegom pri učenju, sem opazila, da večina volilnega prava ne razume najbolje. Zdelo se jim je zapleteno, suhoparno in nedostopno. A jaz sem verjela, da ga lahko razložim na način, ki bo vsakemu jasen in celo zabaven. Pri razlagi sem se vrnila k tistemu, kar je mene navdušilo – k preprostim primerom iz živalskega kraljestva in humorju. Tako sem pri mnogih razbila mit, da so volitve nekaj zapletenega in nedostopnega. Očitno je moj pristop deloval, saj sem v zadnjih treh letih izvedla več kot 20 delavnic na temo volitev za različne ciljne skupine. Z veseljem sem napisala tudi nekaj člankov za študentsko revijo Pamfil. Med prijatelji in znanci sem postala tista, ki se ukvarja z volilnim pravom, kar mi je prislužilo vzdevek “volilni škrat” – in priznam, nanj sem ponosna.
A moje zanimanje ni ostalo le pri teoriji. Sem pravnica, ki ne mara biti zgolj opazovalka, temveč rada izkusi prakso. Zato sem že v študentskih letih kandidirala za predstavnico v Študentskem svetu fakultete in bila članica tri mandate. Tam sem na lastni koži izkusila, kako slaba pravna ureditev volilnih procesov lahko oteži delovanje sistema. To me je spodbudilo, da sem jih podrobno preučila in na pomanjkljivosti opozorila v svojem članku, ki je dvignil precej prahu med nekaterimi volilnimi organi. A to me ni ustavilo – nasprotno, dalo mi je dodatno motivacijo.
Danes z istim zagonom in strastjo vztrajam pri iskanju rešitev za boljši volilni sistem – tak, ki bo v mejah ustavnega okvira dejansko odražal voljo volivcev. Trenutno smo pred velikim izzivom – uresničitvijo rezultata posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Z veseljem se posvečam iskanju najboljših načinov za izboljšanje našega volilnega sistema, ker verjamem, da lahko s svojim znanjem prispevam k temu, da bodo procesi bolj demokratični in prijazni do volivcev.
Sem volilni škrat. In na to sem ponosna.
