»Dan reformacije, podobno kot Prešernov dan, s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva. V tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo s seboj ne glede na to, kam gremo in s kakšnimi ovirami se soočamo na poti,« je v svojem nagovoru na državni proslavi ob dnevu reformacije v Ljubljani dejal slavnostni govornik podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon.
Dan reformacije, podobno kot Prešernov dan, s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva. V tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo s seboj ne glede na to, kam gremo in s kakšnimi ovirami se soočamo na poti.
V svojem nagovoru je minister povedal zgodbo o Slovencih iz Prekmurja in Porabja, ki so pred prvo svetovno vojno šli iskat srečo v Ameriko. Žal se je zgodilo, da so cerkev, ki so jo zgradili priseljenci, prodali na dražbi. »Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in slovenski konzulat v Clevelandu sta uspela rešiti dediščino iz cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji. Dragocene predmete je s posebno slovesnostjo ter veliko ganjenostjo in pozornostjo sprejela evangeličanska skupnost v Murski Soboti,« je dejal minister.
Apple govori slovensko
Podpredsednik vlade je spregovoril tudi o knjigah in njihovem pomenu, še posebej pa je izpostavil, kako je raba slovenščine urejena z zakonom. »Kmalu po tem, ko je vlada predlagala in državni zbor potrdil spremembe Zakona o javni rabi slovenščine, je Apple poslovenil svoj operacijski sistem. Nekaj, kar se morda zdi kot majhna, drobna politična odločitev, ima v resnici zelo pomembne in daljnosežne posledice – ter tudi zelo globoke korenine, kajti naša zavezanost temu, da cenimo, ščitimo in negujemo svoj jezik, sega prav v tisto srce, bistvo slovenstva, vodi prav k tistemu temelju, ki so ga postavili reformatorji. Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko.«
Družba znanja
Minister je spomnil, da je vlada dr. Roberta Goloba v zadnjih dveh letih potrojila sredstva za inovacije, znanost in razvoj, poudaril pomen Narodne in univerzitetne knjižnice in načrte za prenovo. »Ekonomska in posledično socialna ter kulturna prihodnost Slovenije je odvisna od tega, da ostanemo v prvi vrsti tehnološkega razvoja – da ostanemo družba znanja.«
Ekonomska in posledično socialna ter kulturna prihodnost Slovenije je odvisna od tega, da ostanemo v prvi vrsti tehnološkega razvoja – da ostanemo družba znanja.
Za konec je spomnil, da bosta prihodnje leto Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture. Otvoritvena slovesnost bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja.
Domoljubja ni brez človekoljubja
Ena izmed poant poslanice Mateja Arčona pa je tudi slovenska zavezanost miru. »Poti naših velikih reformatorjev ne hranijo le naših misli, ampak tudi naša prizadevanja, v zadnjem času izjemno uspešna, da Slovenija v svetu postane močan glas miru in solidarnosti. Tisto srce in bistvo, tisti temelj, ki ga, kot knjige, nosimo s seboj, ne glede na to, kam potujemo v prostoru in času, je in bo toliko bolj slovenski, kolikor bolj bo odprt za svet. Domoljubje – in to je morda najpomembnejše, kar se lahko naučimo od naših plemenitih prednikov, ki jih slavimo nocoj – ni sovraštvo do drugega ali strah pred drugim. Domoljubja ni brez človekoljubja.«
Poti naših velikih reformatorjev ne hranijo le naših misli, ampak tudi naša prizadevanja, v zadnjem času izjemno uspešna, da Slovenija v svetu postane močan glas miru in solidarnosti.
