Na dan, ko naj bi po Philipu Melanchthonu nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luter na vrata wittenberške cerkve nabil svojih 95 tez, ki so zahtevale spremembe v takratni Rimskokatoliški cerkvi, tudi v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je dela prost dan.

Proces reformacije je tako v Evropi kot v Sloveniji presegel zgolj zahteve po prenovi Rimskokatoliške cerkve. Med ključnimi Lutrovimi tezami, ki je imela tudi na slovenskem dolgoročne in globoke družbene spremembe, je predvsem tista, da vsak vernik bere Sveto pismo v svojem materinem jeziku. 

Slovenski reformatorji Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom, Jurij Dalmatin s prevodom celotne Biblije, Adam Bohorič s prvo slovnico slovenskega jezika ter jezikovni in pravopisni reformator Sebastijan Krelj, so zgradili temelje slovenskega knjižnega jezika. S prvimi knjigami v materinem jeziku so tistim, ki so se naučili brati, omogočili, da prebirajo besedila brez posrednika ali interpreta in si sami ustvarijo vtis o zapisanih sporočilih. 

Knjige so še danes neizčrpen vir informacij, idej in ustvarjalnosti. Torej znanja. In znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more odvzeti, hkrati pa nam omogoča lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Reformacija je na slovenskem pomembna predvsem zato, ker je omogočila začetek širjenja znanja med ljudmi. 

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Urška Klakočar Zupančič: Sem trn v peti
Marjan Šarec na osrednji proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Kamniku
Borut Sajovic: Kaj nam je povedal Maister?
Robert Golob: Naše prioritete so podprte in se odražajo tudi v proračunu