V Savinjski regiji se pospešeno izvajajo ključni ukrepi za večjo poplavno varnost in dolgoročno odpornost na podnebne spremembe.
Ob vladnem obisku v regiji je minister za naravne vire in prostor Jože Novak poudaril, da država v prihodnjih letih vlaga rekordna sredstva v urejanje vodotokov, obnovo infrastrukture in sanacijo posledic naravnih nesreč.
»Za protipoplavne ureditve v porečju Savinje s pritoki je do leta 2028 zagotovljene skoraj pol milijarde evrov,« je povedal minister Novak. »Poplavna varnost je že zdaj bistveno večja.«
Za protipoplavne ureditve v porečju Savinje s pritoki je do leta 2028 zagotovljene skoraj pol milijarde evrov.
Največja investicija v Celju za zaščito pred stoletnimi vodami
Minister Novak si je skupaj s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, državnim sekretarjem na ministrstvu mag. Miranom Gajškom, celjskim županom ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) ogledal potek protipoplavnega urejanja Savinje na območju Polul. Gre za projekt v vrednosti 15,5 milijona evrov, ki je največji med petimi investicijami, ki trenutno potekajo v Mestni občini Celje z namenom izboljšanja poplavne varnosti. Dela bodo po načrtih zaključena do junija letos.
Nov most brez podpor v strugi
V okviru projekta se gradi nov most v dolžini 110 metrov, ki bo od obstoječega oddaljen približno pet metrov. Ključna prednost novega mostu je njegova pretočnost, saj bo omogočal pretok 1600 m³ vode na sekundo, kar ustreza standardu Q100 (stoletne vode) – pri čemer so upoštevane tudi podnebne spremembe. Pomembna novost je tudi to, da bo most brez podpor v rečni strugi, kar pomeni večjo varnost in boljšo odpornost na ekstremne dogodke.
»Gre za standard pretočnosti in odpornosti, ki ga moramo zagotavljati pri vseh ureditvah,« je poudaril minister Novak.
Gre za standard pretočnosti in odpornosti, ki ga moramo zagotavljati pri vseh ureditvah.
Projekt na Polulah vključuje tudi:
· širitev struge Savinje,
· novo urejen izlivni del Polulskega potoka na desnem bregu,
· ter premik lokalne ceste bližje železnici.
Minister je ob tem posebej izpostavil, da gre za primer zelo učinkovitega sodelovanja med lokalno skupnostjo in državo:
»Gre za primer izjemno dobre prakse, saj skupaj tesno sodelujejo občina in državne institucije,« je še dodal.
Gre za primer izjemno dobre prakse, saj skupaj tesno sodelujejo občina in državne institucije
Več kot 50 milijonov evropskih projektov za Celje in okolico
V Celju trenutno izvajajo pet projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), katerih skupna vrednost znaša 24 milijonov evrov. Poleg tega poteka še pomemben kohezijski projekt za ureditev Savinje na odseku Ločica–Letuš, vreden 27 milijonov evrov.
Skupaj gre za več kot 50 milijonov evrov evropskih sredstev, namenjenih povečanju varnosti prebivalcev Celja in širše okolice. Dogovor z Mestno občino Celje predvideva, da se bodo poleg že izvedenih in potekajočih ukrepov pripravili tudi dodatni ukrepi, tudi znotraj samega mesta.
88 milijonov evrov za obnovo občin po naravnih nesrečah
V nadaljevanju obiska si je minister ogledal tudi potek obnove občinske infrastrukture v občinah Vojnik in Šentjur, kjer država pomaga z investicijami prek programov odprave posledic naravnih nesreč.
Občine Savinjske regije so v ta namen prejele 88 milijonov evrov, s katerimi obnavljajo:
· lokalne ceste in mostove,
· ter izvajajo sanacije plazov.
Ureditev Hudinje po sonaravnih načelih
Občina Vojnik je v okviru predhodnih in rednih programov prejela skoraj 5,8 milijona evrov. Minister si je skupaj s predstavniki DRSV ogledal ureditev Hudinje, ki temelji na sonaravnih rešitvah.
Vršilka dolžnosti direktorice DRSV dr. Lidija Kegljevič Zagorc je ob tem opozorila na pomen rednega vzdrževanja vodotokov:
»Zato smo na direkciji začeli s pripravo šestletnih načrtov vzdrževanja in ti načrti bo potem tudi podlaga za vložena sredstva.«
Zato smo na direkciji začeli s pripravo šestletnih načrtov vzdrževanja in ti načrti bo potem tudi podlaga za vložena sredstva.
Obnovljen jez kot pomemben stabilizacijski ukrep
V občini Šentjur si je minister ogledal obnovljen Novakov jez, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju vodnega režima na območju. Jez je ključnega pomena za:
· stabilizacijo nivelete gorvodno,
· zagotavljanje ustreznega nivoja talne vode,
· in posredno tudi za stabilnost temeljenja železniške proge Grobelno–Celje.
Varnejše skupnosti in hitrejša pripravljenost na ekstremne vremenske dogodke
Urejanje Savinje in njenih pritokov ter obnova infrastrukture v Savinjski regiji dokazujeta jasno usmeritev države: iz začasnih popravkov k sistemskim rešitvam. Z velikimi investicijami in sodobnimi standardi pretočnosti Slovenija gradi večjo odpornost na poplave ter varnejše pogoje za življenje ljudi.
