Pot razvoja in sodelovanja

Volilni avtobus Svobode je tokrat zapeljal v zahodni del države in v enem dnevu obiskal Vipavsko dolino, Goriško in del širšega severnoprimorskega prostora. Na poti od Vipave in Ajdovščine, Šempetra pri Gorici in Nove Gorice do Goriških brd in Šempasa je obiskal kraje, v katerih se je v mandatu vlade dr. Roberta Goloba zgodil opazen razvojni premik – tako na področju infrastrukture kot pri kakovosti vsakdanjega življenja ljudi.

Avtobus je peljal skozi občine Vipava, Ajdovščina, Renče–Vogrsko, Šempeter–Vrtojba, Mestno občino Nova Gorica in Občino Brda, pri čemer je bil obisk namenjen predvsem neposrednemu stiku z ljudmi: pogovorom na terenu, poslušanju lokalnih zgodb ter predstavitvi konkretnih rezultatov dela vlade in Svobode v tem mandatu.

Poti sta se udeležila tudi Matej Arčon, podpredsednik vlade, minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, podpredsednik Svobode ter poslanski kandidat v volilnem okraju Nova Gorica 2, in pa Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter poslanska kandidatka v volilnem okraju Nova Gorica 1. Oba prihajata prav iz tega prostora in sta s svojim dosedanjim delom močno zaznamovala razvoj čezmejnega sodelovanja, kulturnih povezav ter umeščanje zahodne Slovenije v širši slovenski in evropski kontekst.

Kandidata z izkušnjami in odgovornostjo: Matej Arčon in Vesna Humar

Arčon in Humar sta torej tesno povezana z Goriško – tako po svojem strokovnem delu kot po osebni in politični poti. Arčon je politično pot začel na lokalni ravni in kot dolgoletni župan Mestne občine Nova Gorica pomembno zaznamoval razvoj mesta in širše regije. Njegovo županovanje je bilo povezano z infrastrukturnimi projekti, urejanjem javnega prostora ter krepitvijo čezmejnega sodelovanja z Gorico v Italiji. Prav to čezmejno povezovanje je kasneje postalo ena od ključnih razvojnih usmeritev, ki je vodila tudi do projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025.

V vlogi podpredsednika vlade je Arčon prevzel širšo odgovornost za nacionalne politike, pri čemer je posebej izpostavljena njegova skrb za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. To področje je za Goriško še posebej pomembno, saj regija živi v neposredni bližini državne meje in ima dolgo tradicijo kulturnih, gospodarskih in družinskih vezi čez mejo. Arčon je v tem mandatu poudarjal, da mora biti povezovanje zamejstva del strateškega razmisleka države, ne le simbolna gesta.

Ob tem je sodeloval tudi pri koordinaciji številnih razvojnih projektov, ki so povezani z zahodno Slovenijo – od vlaganj v vodno infrastrukturo in poplavno varnost do podpore raziskovalnim in kulturnim institucijam. Njegova vloga je bila tako dvojna: kot član vlade je soustvarjal nacionalne politike, kot kandidat pa na terenu predstavlja neposredno povezavo med državnimi odločitvami in konkretnimi učinki v regiji.

Matej Arčon: »Vsi priznavajo, da Nova Gorica še nikoli ni bila deležna toliko naložb kot v zadnjih štirih letih. Najbolj sem ponosen na napovedano gradnjo kar 511 javnih stanovanj. Ob že končanih in komercialnih projektih bo mesto v nekaj letih dobilo okoli 1000 stanovanj. To je tako velik razvojni skok, da bi skoraj lahko rekli, da se začenja nova gradnja Nove Gorice.

Ob že končanih in komercialnih projektih bo mesto v nekaj letih dobilo okoli 1000 stanovanj.

Obnovili smo železniško postajo, kar je predpogoj, da lahko razmišljamo o prihodnosti Bohinjske proge, ki ima velik turistični potencial, tako kot celoten prostor ob meji. Dokončali smo prizidek k zdravstvenemu domu, obnavlja se Dom upokojencev Nova Gorica. Občinam smo krepko povišali povprečnino, kar pomeni več denarja za infrastrukturo, društva, razvoj in dejavnosti.

Z novim zakonom regijam dajemo kohezijska sredstva, ki jih lahko porabijo za priložnosti, najbolj skladne z njihovimi potenciali. Za Goriško so to visoka tehnologija, kmetijstvo, turizem in kultura. Potrebujemo vlaganja v ceste, omrežja, športno infrastrukturo in javne storitve. Potrebujemo tudi ambiciozne projekte – popolno prenovo bolnišnice in raziskovalno-univerzitetni kampus.

Kdor me pozna, ve, da sem s srcem in mislimi vedno v Novi Gorici. Med mojimi ljudmi. Tu sem se naučil poslušati, sodelovati in predvsem spoštovati trud in delo za skupno dobro.«

Humar prihaja iz sveta medijev in kulture, kjer je dolga leta delovala kot novinarka, urednica in poznavalka čezmejnega prostora. Njeno delo je bilo tesno povezano z Goriško, zlasti z vprašanji identitete, kulture in sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Prav zaradi tega strokovnega ozadja je bila vključena v projekte, ki so poudarjali pomen kulturnega razvoja kot razvojnega motorja regije.

Kot državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je Humar sodelovala pri oblikovanju politik, ki krepijo vezi med matično državo in slovensko skupnostjo v Italiji ter širšem svetu. To delo ima na Goriškem poseben pomen, saj gre za prostor, kjer so zgodovinske meje in identitete še vedno žive, in kjer so odnosi z zamejstvom del vsakdanjega življenja.

Humarjeva je bila vključena tudi v aktivnosti, povezane z Evropsko prestolnico kulture, kjer je sodelovala pri programskih in vsebinskih usmeritvah, ki poudarjajo odprtost, sodelovanje in kulturno raznolikost. Njena kandidatura tako pomeni nadaljevanje usmeritve, ki kulturo razume kot strateško področje razvoja – ne le kot simbolno dejavnost, temveč kot konkretno investicijo v prihodnost prostora.

Vesna Humar: »V minulih štirih letih je bila Goriška deležna velikih vlaganj. Obnovili smo park in obnavljamo Laščakovo vilo. Grad Rihemberk je zaživel, prav tako pristajališče padalcev na Lijaku. Obnovili smo Rebrnice in zgradili protivetrno zaščito, da Goriška ne bo več prometno slepo črevo. Dokončali smo obnovo ceste Solkan–Gonjače, napoveduje se obnova ceste Lokve–Čepovan. Končno smo zagnali prenovo vodovoda Mrzlek in dokončali celovit načrt za poplavno varnost Vipave s 30 milijoni naložb v Renčah, Mirnu, Vrtojbi, Batujah in še drugod.

Pripeljali smo rekordna sredstva za šole in vrtce. Gradijo se številna stanovanja v Ajdovščini, v Dobravljah se je zaključil projekt dostopnih hiš za mlade. V Ajdovščini nastaja center za razvoj, raziskave in inovacije na področju biotehnologij, zelenih tehnologij ter visokotehnološkega podjetništva – Biotehnopolis. Občine na Goriškem so bile izjemno uspešne tudi pri črpanju evropskih sredstev.

V Ajdovščini nastaja center za razvoj, raziskave in inovacije na področju biotehnologij, zelenih tehnologij ter visokotehnološkega podjetništva – Biotehnopolis.

Delo seveda še ni končano. Obnoviti moramo namakalni sistem Vogršček. Najti moramo rešitve za zapiranje trgovin in pošt na podeželju. Odpirati moramo nova delovna mesta v turizmu, še olajšati pridobivanje gradbenih dovoljenj, da bodo mladi lahko ostajali doma. Še bolj moramo podpreti društva, ki so duša naših vasi.

Poti po svetu so super, ampak najlepše je doma, ker je v moji vasi cel svet. Zato mi ni težka nobena ura prostovoljnega dela. Iskreno verjamem, da je vsak slovenski kraj dragocen.«

Skupna značilnost obeh kandidatov je močna vez z regijo, ki jo predstavljata. Njuna dosedanja pot kaže na preplet lokalnih izkušenj in državne odgovornosti, kar omogoča, da razvojne potrebe Vipavske doline, Goriške in severnoprimorskega prostora umeščata v širši nacionalni okvir.

Arčon in Humar tako ne nastopata zgolj kot kandidata, temveč kot akterja, ki sta v tem mandatu že soustvarjala ključne projekte – od vodne infrastrukture in poplavne varnosti do stanovanjske politike, kulture in čezmejnega sodelovanja. Njuna prisotnost na terenu zato simbolizira kontinuiteto: povezavo med tem, kar je bilo v tem mandatu začeto, in tem, kar želita v prihodnjem obdobju dokončati in nadgraditi.

Razvoj, ki se pozna v praksi: projekti po občinah zahodne Slovenije

Če seštejemo skupne vrednosti investicij po posameznih občinah, so bila na Vipavskem, Goriškem in v širšem severnoprimorskem prostoru v tem mandatu izvedena ali začeta vlaganja v skupni višini približno 289,1 milijona evrov.

Občina Vipava

V Občini Vipava so bila v tem mandatu izvedena in začeta vlaganja predvsem na področju prometne in komunalne infrastrukture ter varstva okolja. Med ključnimi projekti izstopajo ureditve lokalne cestne infrastrukture, posodobitve vodovodnega sistema in projekti, povezani s protipoplavno varnostjo ter urejanjem vodotokov. Posebna pozornost je bila namenjena tudi izboljšanju pogojev za trajnostni razvoj podeželja in ohranjanju naravne dediščine Vipavske doline. Skupna vrednost projektov v Občini Vipava znaša približno 19,1 milijona evrov.

Ključni projekti v Občini Vipava:

• Zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – celovit protipoplavni projekt, namenjen zaščiti naselij, kmetijskih površin in infrastrukture pred vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki.
• Zelena Vipava – projekt urejanja zelenih površin, javnega prostora in krajinskih elementov, ki prispeva k večji kakovosti bivanja in trajnostnemu razvoju občine.
• Kanalizacija Lože- Manče – nadgradnja kanalizacijskega sistema, ki izboljšuje okoljsko varnost in zagotavlja učinkovitejše čiščenje odpadnih voda.
• Avtomatizacija za trajnostno rast Enoop – investicija v tehnološko posodobitev podjetja, usmerjena v večjo energetsko učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva.
• Sistem za predelavo odpadkov v insektno krmo Šraml – inovativen krožno-gospodarski projekt, ki omogoča predelavo bioloških odpadkov v visokokakovostno krmo.

Občina Ajdovščina

Ajdovščina je bila v tem mandatu deležna pomembnih vlaganj, zlasti na področju gospodarskega razvoja, infrastrukture in energetike. Podprti so bili projekti za razvoj podjetniških con, izboljšanje prometne dostopnosti ter energetske sanacije javnih objektov. Pomemben del sredstev je bil namenjen tudi projektom, ki spodbujajo inovacije in prehod v bolj trajnostno gospodarstvo. Skupna vrednost projektov v Občini Ajdovščina znaša približno 46,6 milijona evrov.

Ključni projekti v Občini Ajdovščina:

• Protipoplavna ureditev na reki Vipavi – ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki ščitijo prebivalce, gospodarska območja in prometno infrastrukturo.
• Nadgradnja centralne čistilne naprave Ajdovščina in kolektor zahod – posodobitev čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, s čimer se izboljšuje varstvo okolja in kakovost bivanja.
• Linija za netkan tekstil Promisum d.o.o. – vlaganje v sodobno proizvodno opremo, ki krepi razvoj industrije in odpira nova delovna mesta.
• Gimnastična dvorana Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina – nova športna infrastruktura za osnovno šolo in širšo skupnost, namenjena športu in gibanju mladih.
• Večgeneracijski center Goriške – prostor za socialne, izobraževalne in povezovalne programe različnih generacij.

Občina Renče–Vogrsko

V Občini Renče–Vogrsko so bila državna sredstva usmerjena predvsem v komunalno infrastrukturo, cestne povezave in izboljšanje kakovosti bivanja. Med projekti so ureditve lokalnih cest, posodobitve vodovodnega in kanalizacijskega sistema ter vlaganja v javne objekte in prostore, ki služijo lokalni skupnosti. Projekti so bili zasnovani tako, da dolgoročno izboljšujejo varnost, dostopnost in življenjske razmere prebivalcev. Skupna vrednost projektov v Občini Renče–Vogrsko znaša približno 53 milijonov evrov.

Ključni projekti v Občini Renče–Vogrsko:

• Regionalna oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Mrzlek – projekt, ki zagotavlja zanesljivo in kakovostno oskrbo s pitno vodo za prebivalce širšega območja.
• Sanacija pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti – obnova ključnega vodnega zadrževalnika, pomembnega za namakanje, poplavno varnost in vodno oskrbo.
• Zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – sistemski ukrepi za zaščito naselij in infrastrukture pred poplavami.
• Nova proizvodna linija za laminacijo TT Okroglica – tehnološka posodobitev podjetja, ki prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva.
• Kanalizacija Renče–Vogrsko – nadgradnja kanalizacijskega omrežja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Občina Šempeter–Vrtojba

V Občini Šempeter–Vrtojba so bila vlaganja v tem mandatu usmerjena v prometno infrastrukturo, zdravstveno in socialno področje ter čezmejno sodelovanje. Pomembni so projekti, ki izboljšujejo prometno povezanost z Novo Gorico in Italijo, ter investicije v javne objekte, ki krepijo dostopnost storitev za prebivalce. Posebno mesto imajo tudi projekti, ki izkoriščajo čezmejni položaj občine in prispevajo k razvoju širšega goriškega prostora.
Skupna vrednost projektov v Občini Šempeter–Vrtojba znaša približno 33 milijonov evrov.

Ključni projekti v Občini Šempeter–Vrtojba:

• Regionalna oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Mrzlek – izboljšanje stabilnosti in kakovosti oskrbe s pitno vodo.
• Zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – zaščitni ukrepi za večjo varnost prebivalcev in infrastrukture.
• Kanalizacija v aglomeraciji 1515 Nova Gorica – del širše nadgradnje kanalizacijskega sistema v goriški regiji.
• Ureditev botaničnega parka – nov javni zeleni prostor, namenjen rekreaciji, izobraževanju in dvigu kakovosti bivanja.
• Javni razpis Eureka – podpora inovativnim podjetjem in razvojnim projektom z visoko dodano vrednostjo.

Sicer ima velik pomen za lokalno skupnost tudi zaključek zgodbe o asfaltni bazi v Vrtojbi, ki je desetletja obremenjevala okolje in vplivala na kakovost bivanja domačinov. S soglasnimi odločitvami državnih organov, občine in investitorja je prišlo do zaprtja asfaltne baze Kolektor CPG. Po načrtih se bo dejavnost preselila na novo, sodobnejšo lokacijo v Kamnolomu Laže, kjer bo podjetje vzpostavilo obrat z najsodobnejšo tehnologijo in manjšimi emisijami.

Mestna občina Nova Gorica

Nova Gorica je bila v tem mandatu eno ključnih razvojnih središč zahodne Slovenije. Vlaganja so bila izjemno raznolika: od prometne infrastrukture, znanosti in raziskav, kulture ter čezmejnih projektov do projektov, povezanih z Evropsko prestolnico kulture 2025. Med najpomembnejšimi so projekti na področju raziskovalne infrastrukture, kulturnih objektov in javnega prostora, ki mestu dajejo novo razvojno dinamiko in mednarodno prepoznavnost.
Skupna vrednost projektov v Mestni občini Nova Gorica znaša približno 112 milijonov evrov.

Ključni projekti v Mestni občini Nova Gorica:

• Zagotavljanje poplavne varnosti – odvodnik v Sočo je eden največjih infrastrukturnih projektov za zaščito mesta pred poplavami.
• Projekt Ob Kornu (103 javna najemna stanovanja) – pomembna stanovanjska investicija, ki izboljšuje dostopnost bivanja.
• Energetska sanacija Splošne bolnišnice Nova Gorica – izboljšanje energetske učinkovitosti in pogojev za zdravstveno oskrbo.
• EPK GO!2025 – EPIC – osrednji infrastrukturni projekt Evropske prestolnice kulture, ki krepi čezmejno sodelovanje in kulturno ponudbo.
• Prostorska rešitev finančnega urada Nova Gorica – ureditev sodobnih prostorov za učinkovitejše delovanje državne uprave.

Občina Brda

V Občini Brda so bila vlaganja v tem mandatu usmerjena predvsem v razvoj podeželja, prometno infrastrukturo in trajnostni turizem. Podprti so bili projekti za izboljšanje lokalnih cest, ohranjanje kulturne krajine ter razvoj turistične in kmetijske infrastrukture. Posebna pozornost je bila namenjena projektom, ki ohranjajo identiteto Brd in hkrati omogočajo gospodarski razvoj. Skupna vrednost projektov v Občini Brda znaša približno 25,4 milijona evrov.

Ključni projekti v Občini Brda:

• Regionalna oskrba s pitno vodo iz vodovodnega sistema Mrzlek – zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo.
• Odprava posledic neposredne škode zaradi poplav septembra 2024 na porečju Soče – sanacijski ukrepi po naravnih ujmah.
• Turistična kmetija Peršolja – vlaganje v turistično infrastrukturo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
• Obnova nogometnega igrišča v Športnem parku Vipolže – izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo.
• Ureditev razsvetljave nogometnega igrišča Vipolže – razširitev možnosti uporabe športne infrastrukture.

Vladni obisk na Severnoprimorskem: od strateških odločitev do konkretnih projektov

Sicer je bil obisk vlade dr. Roberta Goloba novembra lani na Severnoprimorskem vsebinsko osredotočen na projekte, ki dolgoročno spreminjajo razvojni položaj Vipavske doline, Goriške in širšega severnoprimorskega prostora. Na seji vlade in spremljajočih terenskih obiskih so bile sprejete oziroma potrjene odločitve, ki segajo od visokošolskega in raziskovalnega področja do kulture, zdravstva, stanovanjske politike in poplavne varnosti.

Med ključnimi razvojnimi koraki je bila obravnava nadaljnjega preoblikovanja in krepitve Univerze v Novi Gorici, ki predstavlja eno osrednjih znanstveno-raziskovalnih institucij v tem delu Slovenije. Vlada je ob obisku potrdila podporo njenemu razvoju, zlasti na področjih raziskovalne infrastrukture, internacionalizacije in povezovanja z gospodarstvom. S tem se Univerza v Novi Gorici utrjuje kot pomembno znanstveno središče, ki regiji omogoča zadrževanje znanja, privabljanje mladih raziskovalcev in razvoj inovacij.

Pomemben poudarek je bil namenjen tudi kulturi kot razvojni dejavnosti, zlasti v povezavi z Evropsko prestolnico kulture (EPK) Nova Gorica–Gorica 2025. Vlada je ob obisku obravnavala projekte, povezane z vzpostavitvijo zavoda sodobnega plesa, ki naj bi okrepil institucionalno podporo sodobnim plesnim praksam in sodobni umetnosti v regiji. Gre za projekt, ki presega lokalni pomen, saj umešča Novo Gorico in Goriško na zemljevid sodobnih kulturnih tokov ter dopolnjuje širšo kulturno infrastrukturo, nastajajočo v okviru EPK.

Na področju stanovanjske politike je bil v ospredju projekt izgradnje javnih najemnih stanovanj v Novi Gorici, zlasti že omenjeni projekt Ob Kornu, ki naslavlja pomanjkanje dostopnih stanovanj in izboljšuje bivanjske pogoje za mlade, družine in druge ranljive skupine. Vlada je ob obisku potrdila, da je stanovanjska politika ena ključnih razvojnih prioritet tudi za zahodno Slovenijo.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi zdravstvu, kjer je bila izpostavljena energetska sanacija Splošne bolnišnice Nova Gorica ter širši načrti za izboljšanje pogojev zdravstvene oskrbe na Goriškem. Gre za investicije, ki ne pomenijo zgolj energetske učinkovitosti, temveč tudi boljše pogoje za paciente in zaposlene.

Vlada je na terenu obravnavala tudi projekte, povezane z vodno infrastrukturo in poplavno varnostjo, ki so po ujmah v zadnjih letih še posebej aktualni. Med njimi so nadaljnji koraki pri projektih za zmanjšanje poplavne ogroženosti porečij Vipave in Soče, sanacija pregrade Vogršček ter nadgradnja sistema oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema Mrzlek. Ti projekti imajo neposreden vpliv na varnost prebivalcev, stabilnost kmetijstva in delovanje gospodarstva v več občinah, ki jih je tokrat obiskal tudi volilni avtobus.

Pomemben del razprav na vladnem obisku je bil namenjen tudi gospodarskemu razvoju in inovacijam, vključno s podporo podjetjem, tehnološkim posodobitvam in prehodu v krožno gospodarstvo. Projekti, ki se izvajajo v Vipavi, Ajdovščini, Renčah–Vogrskem in Brdih, so bili predstavljeni kot primeri dobre prakse povezovanja državnih sredstev, lokalnih pobud in evropskih virov.

Vladni obisk je tako jasno pokazal, da so projekti, ki v zadnjih štirih letih zaznamujejo Vipavsko, Goriško in severnoprimorski prostor, rezultat premišljenih in usklajenih državnih odločitev. Današnja pot volilnega avtobusa Svobode to zgodbo nadgrajuje: ne kot obljubo, temveč kot opomin, da so bile ključne razvojne odločitve že sprejete, projekti zagnani, in da je pred regijo nova faza njihovega uresničevanja.

Od regije k državi: nacionalni dosežki vlade kot okvir lokalnega razvoja

Prav tako velja spomniti, da je Arčon nedavno v vlogi podpredsednika vlade javno predstavil ključne dosežke vlade dr. Roberta Goloba. Njena politika je temeljila na stabilizaciji razmer po krizah, hkrati pa na ambicioznem razvojnem ciklu. Med ključnimi dosežki je Arčon izpostavil pospešeno črpanje evropskih sredstev, zlasti iz Načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike, kar se neposredno odraža tudi v številnih projektih na Vipavskem, Goriškem in v severnoprimorskem prostoru – od vodne infrastrukture in poplavne varnosti do stanovanj in javnih objektov.

Pomemben nacionalni uspeh tega mandata je bila tudi krepitev javnih sistemov, zlasti zdravstva, izobraževanja in znanosti. Vlada je zagotovila sredstva za energetske sanacije bolnišnic, posodobitve zdravstvene infrastrukture in vlaganja v raziskovalne ustanove, med katerimi ima posebno mesto tudi Univerza v Novi Gorici. S tem je znanje ponovno postalo razvojna prioriteta države, ne le deklarativno, temveč tudi finančno in organizacijsko.

Na področju stanovanjske politike je vlada po več letih zastojev znova zagnala sistemsko gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar se kaže tudi v projektih v Novi Gorici. Stanovanjska politika je bila umeščena med ključne socialne in razvojne ukrepe, saj neposredno vpliva na demografijo, dostopnost bivanja in socialno varnost.

Vlada je v tem mandatu dosegla tudi pomembne premike na področju energetike in zelenega prehoda, kjer so bili sprejeti ukrepi za večjo energetsko neodvisnost, spodbujanje obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost javnih stavb in gospodarstva. Prav ti ukrepi omogočajo, da so lokalni projekti – od energetskih sanacij do tehnoloških posodobitev podjetij – umeščeni v širšo nacionalno strategijo trajnostnega razvoja.

Posebno mesto med dosežki vlade zavzema tudi kultura, ki je bila v tem mandatu razumljena kot razvojna in povezovalna sila. Projekt EPK 2025, skupaj z vzpostavljanjem novih kulturnih institucij in podporo sodobni umetnosti, je postal eden vidnejših primerov, kako se lahko kulturna politika prevede v dolgoročni regionalni in nacionalni učinek.

Arčon je ob predstavitvi uspehov vlade poudaril, da ti dosežki niso abstraktni podatki, temveč se udejanjajo prav na terenu – v občinah, ki jih je tokrat obiskal tudi volilni avtobus. Prav zato nacionalni okvir uspehov vlade ni ločen od lokalnih zgodb, temveč jih povezuje v enotno razvojno smer, v kateri ima vsak kraj, tudi na zahodu Slovenije, svoje jasno mesto.

Poleg tega je Arčon poudaril, da je bil mandat od vsega začetka razumljen kot del daljšega razvojnega cikla: »Naša zaveza ostaja stabilna, pravična in razvojno usmerjena Slovenija. Delo je treba dokončati. Že na začetku smo rekli, da delamo za dva mandata.« Ob tem je opozoril, da Slovenija predolgo ostaja ujeta v cikle prekinjenih reform in nedokončanih razvojnih poti: »Slovenija je že dolgo ujetnica logike ‘en korak naprej, dva nazaj’. Ali ni že končno čas, da naredimo dva koraka naprej?« Arčon je v tem kontekstu izpostavil tudi pomen prihajajočih volitev, saj bodo te odločale o tem, ali se bo začeta pot nadaljevala: »Če želimo nadaljevati pot stabilnosti, razvojnih reform in pogumnih odločitev, je ključna visoka udeležba na volitvah 22. marca. Vsak glas šteje. Vsak glas odloča o tem, ali bomo nadaljevali začeto pot ali se vrnili v negotovost.« Svoje sporočilo je sklenil z jasno oceno dosedanjega obdobja in pozivom k potrditvi smeri: »Slovenija je v zadnjih štirih letih dokazala, da zmore. Zdaj je čas, da to pot potrdimo in nadaljujemo.«

Za uspešno razvojno zgodbo nujno sodelovanje države in lokalnih skupnosti 

Obisk volilnega avtobusa na Vipavskem, Goriškem in v širšem severnoprimorskem prostoru ni bil zgolj postanek v kampanji, temveč nadaljevanje uspešne razvojne zgodbe, ki se je v tem mandatu začela udejanjati. Projekti, ki so bili izvedeni ali zagnani, so rezultat sodelovanja vlade, lokalnih skupnosti in številnih posameznikov, ki verjamejo v razvoj, ne v zastoj. Zgodba zahodne Slovenije je tako zgodba o tem, kako lahko skupnost, ki verjame vase, postane prostor priložnosti – in kako se odgovorna politika meri prav tam, kjer ljudje živijo, delajo in ustvarjajo svojo prihodnost.

Župan Mestne občine Nova Gorica iz vrst Svobode Samo Turel: »Kot župan in član Svobode v Novi Gorici se moram iskreno zahvaliti vladi dr. Roberta Goloba in še posebej ministrom iz vrst Svobode, saj brez njihove nepogrešljive podpore v tem mandatu ne bi mogli tako bistveno spremeniti razmer v mestu na bolje. Poleg Evropske prestolnice kulture so tu še številni drugi investicijski, infrastrukturni in razvojni projekti, ki so lahko nastali prav zaradi izdatne podpore ministrstev in vlade. Pred nami so volitve in verjamem, da bomo na njih zmagali ter z novim mandatom nadaljevali razvoj, ki smo ga začeli in mu odprli široko perspektivo.«

Kot župan in član Svobode v Novi Gorici se moram iskreno zahvaliti vladi dr. Roberta Goloba in še posebej ministrom iz vrst Svobode, saj brez njihove nepogrešljive podpore v tem mandatu ne bi mogli tako bistveno spremeniti razmer v mestu na bolje.