Politično gibanje je močno toliko, kolikor so močne njegove korenine. V Svobodi verjamemo, da se politika zares dogaja tam, kjer ljudje živijo in ustvarjajo, kjer razmišljajo o prihodnosti, ne pa v oddaljenih prostorih odločanja.
Naša terenska mreža je način razmišljanja in delovanja, ki izhaja iz skupnosti, z njo diha in se vanjo nenehno vrača.
V tem duhu sta se v Domžalah uradno pobratila lokalna odbora Svobode iz Celja in Domžal. Gesta, ki ima svoje začetke v številnih neformalnih stikih in občutku, da se lokalni razmisleki pogosto srečujejo na istih točkah in predstavlja živ izraz tega, kako v Svobodi razumemo politično delovanje. Pobuda ni nastala zaradi potrebe po večji prepoznavnosti, temveč iz zavedanja, da je marsikaj lažje graditi skupaj. Zrastla je iz skupnega razumevanja in želje, da se dobre ideje ne zadržijo znotraj meja posamezne občine, saj ko se izkušnje začnejo deliti, se pokažejo poti, ki prej niso bile vidne.
Skupna smer, skupna prihodnost
Pobratenje lokalnih odborov je dejanje, ki ga ni moč najti v priročnikih. Celje in Domžale sta občini z različnimi značaji, a z izjemno sorodnim razumevanjem, kaj pomeni odgovorno upravljanje lokalnega okolja. Ko si dva odbora zastavita podobna vprašanja, ko drug pri drugem prepoznata vrednost izkušenj, se med njimi vzpostavi vez, ki temelji na skupnem napredku.
Listina o pobratenju, ki so jo pripravili v lokalnem odboru Celje, je izraz ravno tega. V njej sta zapisani zavezanost k odprti komunikaciji in pripravljenost za sodelovanje pri konkretnih izzivih, ki jih življenje prinaša v občinske prostore. Člani obeh odborov so se zavezali, da bodo med seboj redno delili dobre prakse, si pomagali pri oblikovanju predlogov in skupaj nastopali tam, kjer imajo skupen cilj – izboljšati kakovost bivanja ljudi v lokalnem okolju. Dogovor vključuje tudi krepitev identitete Svobode v lokalnem prostoru, kar je ključna politična naloga za zdrav razvoj stranke kot celote.
»Če se v politiki nehaš učiti, postaneš zastarel in predvidljiv. Zato mi veliko pomeni, da se lahko učimo drug od drugega in da to počnemo z veseljem,« pravi Primož Posinek, predsednik celjskega odbora, ki pobratenje vidi kot priložnost, da se delo na lokalni ravni obogati in poglobi.
Člani obeh odborov so se zavezali, da bodo med seboj redno delili dobre prakse, si pomagali pri oblikovanju predlogov in skupaj nastopali tam, kjer imajo skupen cilj – izboljšati kakovost bivanja ljudi v lokalnem okolju.
Tudi Monika Pekošak, predsednica odbora v Domžalah, vidi v tem sodelovanju nekaj več kot samo usklajevanje: »Pomembno je, da se povežemo kot ljudje. Celjski odbor nas je sprejel odprto in brez zadržkov. Hitro smo ugotovili, da razmišljamo podobno in da znamo prisluhniti drug drugemu. V tem se začne resnično partnerstvo.«
Povezovalna moč regijskih centrov
Dogodek v Domžalah je s svojo zavzetostjo podprla tudi regijska koordinatorka Svobode – Alja Stanko, ki deluje v Regijskemu centru Priljubljanskih občin z Ljubljano. S svojo vlogo je pokazala, da regijski centri niso podaljški lokalnega delovanja, ampak pomemben del strankine hrbtenice. Njeno delo povezuje posamezne odbore z usmeritvami celotne stranke in obenem omogoča, da glas lokalnega okolja najde svoje mesto tudi v širši politični sliki. Ob srečanju je poudarila pomen povezovanja: »V regijskih centrih skrbimo, da ideje ne ostajajo ujete znotraj posameznih okvirov. Pomagamo jih prepletati, razvijati in podpiramo tiste, ki jih nosijo. Če želimo graditi trdno politično stranko, moramo najprej dobro slišati, kaj prihaja s terena in nato to zbrano, premišljeno povezati v dvosmerni komunikaciji z vrhom stranke.«
Če želimo graditi trdno politično stranko, moramo najprej dobro slišati, kaj prihaja s terena in nato to zbrano, premišljeno povezati v dvosmerni komunikaciji z vrhom stranke.
V nadaljevanju so se udeleženci pogovarjali tudi o možnostih razvoja lokalnih odborov in o tem, kako sodelovati na državnem nivoju. Razmislek je usmerila poslanka državnega zbora Janja Sluga, ki je predstavila priložnosti za močnejšo vpetost odborov v oblikovanje skupnih politik.
Dogodek s simbolnim in vsebinskim nabojem
Srečanje se je organsko razširilo še na dve točki, ki vsaka po svoje pripovedujeta o tem, kaj skupnost potrebuje, da ostane živa in usmerjena naprej. Prvi postanek je bil namenjen skrbi za prostor, v katerem živimo. Ogled domžalske čistilne naprave je odprl pogovor o tem, kako pomembna je odgovornost do okolja, ki je pogosto nevidna, a vselej temeljna. Tako Celje kot Domžale okoljske teme razumejo kot del svoje vsakdanje naloge – naj gre za dolgoročno sanacijo Celjske kotline ali za ustanovitev in ohranjanje Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. Člani obeh odborov so se strinjali, da trajnost ni cilj, temveč je navada, ki se začne pri ljudeh.
Po ogledu je skupina nadaljevala proti središču mesta, kjer so obiskali Slamnikarski muzej. Vodstvo muzeja je predstavilo zgodovino slamnikarske obrti, ki je v Domžalah pustila prepoznaven pečat. V muzeju, ki velja za kulturno srce Domžal, se je odprl tudi pogovor o tem, kako povezovati lokalne zgodbe. Domžalska dediščina in celjska zgodovina – staro mesto z močno kulturno identiteto – sta se v tem prostoru naravno srečali. Beseda je tekla tudi o pomenu kulturne dediščine za lokalno identiteto in o tem, kako jo vključevati v razvojne načrte kraja. Pogled naprej veliko pridobi, če se zna nasloniti na zgodbo, ki je že napisana.
Zavezništvo, ki gradi zaupanje
Povezava med odboroma ne bo ostala pri simboliki. V prihodnje bodo sodelovali tudi v občinskih svetih, usklajevali pobude in drug pri drugem preverjali rešitve, preden jih postavijo v prostor. Vezi med lokalnimi skupnostmi potrjujejo, da se prihodnost oblikuje tam, kjer si vzamemo čas, prisluhnemo drug drugemu in se potrudimo skupaj poiskati odgovore. V pristnih odnosih je doma tisto, na čemer gradimo prihodnost Svobode.
Takšni trenutki pokažejo, kaj je mogoče, ko se odprtost sreča z voljo. In morda je prav to povabilo vsem, ki delujejo v lokalnih sredinah – da je sodelovanje stvar odločitve. Da ni nujno veliko, da naredi razliko. Le pravi trenutek, prava skupina in pripravljenost, da se začne.
