Na povabilo Lokalnega odbora Gibanje Svoboda Domžale je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj obiskal Domžale. Rdeča nit obiska je bila v prvi vrsti voda, izzivi, s katerimi se kot lokalna skupnost ...

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj na obisku v Domžalah.

Na povabilo Lokalnega odbora Gibanje Svoboda Domžale je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj obiskal Domžale. Rdeča nit obiska je bila v prvi vrsti voda, izzivi, s katerimi se kot lokalna skupnost srečujemo, in priložnosti, ki nam jih med drugim nudi Evropa.

Dr. Grošelj je uvodoma obiskal Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, kjer se je prepričal o njeni tehnološki naprednosti. Vodstvo podjetja mu je predstavilo inovacije čiščenja odpadne vode in blata, izgradnjo sistema energetske samooskrbe in načrte za prihodnost. Njihov cilj je, da očiščeno vodo, ki jo zdaj vračajo v reko Kamniško Bistrico, očistijo do te mere, da bo skladno z evropsko Direktivo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode uporabna tudi za kmetijstvo. »Veseli me, da imamo v Sloveniji objekt, ki je sposoben očistiti odpadne vode do takega nivoja, da gre lahko nazaj v naravo. Gre za sistem, ki zagotavlja bistveno več, kot smo si nekoč predstavljali pod imenom čistilna naprava. Vidim, da so tukaj tudi druge, nove ambicije, širitev, doseganje še višjih standardov in lahko rečem, da je domžalsko-kamniško območje lahko ponosno, ker ima takšno čistilno napravo. Gre za eno redkih v Sloveniji, pa tudi širše v Evropi s takim nivojem čiščenja odpadnih voda,« je ob obisku delovanje CČN Domžale-Kamnik pohvalil Evropski poslanec.

Sledil je obisk obronka Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne v Radomljah. Park je bil ustanovljen aprila letos kot rezultat večletnih prizadevanj lokalne civilne iniciative v sodelovanju s stroko. Dr. Grošelj si je ogledal del enega večjih še ohranjenih območij strnjenega nižinskega gozda v celinski Sloveniji, reko Rovščico, edino prosto tekočo reko v Sloveniji, in mokrišče kot naravni vodni zbiralnik in prostor izjemne biotske raznovrstnosti.

Na okrogli mizi pod vodstvom Martina Kovača se je dr. Klemnu Grošlju pridružil tudi občinski svetnik Gregor Horvatič, Monika Pekošak, poslanka Državnega zbora RS, pa je v uvodnem nagovoru poudarila pomen zaščite narave z vidika EU in potrebo, da zanamcem pustimo dostojno bivalno okolje. Dr. Grošelj je v razpravi uvodoma dejal, da je bil obisk terena zanimiv predvsem zato, ker je v praksi videl učinkovito implementacijo tistega, kar v Evropskem parlamentu sprejemajo, je pa to v Sloveniji sicer še redkost.

Pogovarjali so se tudi o sanaciji po ujmah, ki smo jih letos doživeli v Sloveniji, kjer je evropski poslanec izpostavil dva vira črpanja sredstev za sanacijo in obnovo, in sicer obljubljenih 400 milijonov evrov pomoči za neposredno blaženje posledic ujm ter sredstva za okrevanje in odpornost, ki jih bomo lahko črpali v podaljšanem časovnem okviru. »EU in Slovenija sta se v tem kontekstu dogovorili, da bodo ukrepi za sanacijo in obnovo trajnostno naravnani in sonaravni, infrastruktura pa obnovljena po najvišjih tehniških standardih, da bo vzdržala soočenje s podobnimi ujmami.«

Opozoril je tudi na pomen in odgovornost lokalnih skupnosti pri pripravi prostorskih načrtov in odgovornost ministrstev ter agencij kot regulatorjev s strokovno in pravno težo, da bomo živeli v varnem in zdravem okolju. »Po nekaterih podatkih v tem trenutku 150.000 državljanov živi na poplavnih območjih. V zvezi s protipoplavnimi ukrepi bi izpostavil Zgornjo Savinjsko dolino in Poljansko dolino kot primera neuspešne sanacije po preteklih poplavah in primer Celja kot primer uspešne protipoplavne sanacije. Zato je še toliko bolj pomembno, da ukrepe načrtujemo celovito, upoštevamo biotsko raznovrstnost in obnovo naravnega okolja. Stroka je tista, ki mora povedati, kje je možno izvesti sonaravne ukrepe in kje ne, da bomo preprečili žrtve in škodo,« je poudaril Klemen Grošelj. Ob tem dodaja, da lokalne skupnosti kot upravljavci zemljišč ne bi smele dovoliti posamičnim interesom in interesom kapitala neprimerne rabe prostora. Na ta način bi lahko preprečili nastanek marsikatere industrijske cone v naravnem okolju. »Pomembno je, da se industrijske cone načrtuje na območjih, ki so že bila v preteklosti namenjena tem dejavnostim, ali pa na ostalih degradiranih območjih, ki jih je na ta način mogoče revitalizirati.« Poudaril je tudi, da je pri črpanju EU sredstev zelo pomembna tudi kreativnost lokalnih skupnosti.

Okoljevarstvenik in občinski svetnik Občine Domžale Gregor Horvatič je na omizju opozoril na problematiko delno saniranega odlagališča nevarnih odpadkov v Suhadolah. »To se je kot težava izkazalo ob zadnjih poplavah, ker voda ne pozna občinskih meja, poleg tega pa je na tem območju tudi črpališče pitne vode za našo občino.«

Kar se tiče zelenega prehoda, pa dr. Grošelj pojasnjuje, da se ta že dogaja tudi pri nas, predvsem v tistem delu gospodarstva, ki je bolj vpet v evropske dobavne verige. »Primer dobre prakse je uporaba vodika, ki se dogaja v Evropi in tudi drugod po svetu, saj tehnologija v tej smeri močno napreduje. Pri nas do uporabe vodika še opazimo zadržke, naloga države pa je, da na primeru dobrih praks iz tujine to spodbuja, tudi zaradi konkurenčnosti naše industrije v prihodnosti.« Kot primer dobre prakse pri vključevanju evropskih sredstev in praks v Sloveniji je evropski poslanec izpostavil prav domžalsko-kamniško čistilno napravo. »Vidi se, da spremljajo najnovejše tehnološke dosežke, nove evropske direktive in uredbe in težijo k 100-odstotni samooskrbi.« Spremljanje in vključevanje je po njegovem pravilna pot v zeleni prehod in konkurenčnost.

Ob koncu je izpostavil tudi pomen sooblikovanja evropske politike. »Prvi kanal vpliva je država preko ministrstev in stalnega predstavništva v EU, drugi kanal pa so evropski poslanci, ki imajo možnosti vlaganja amandmajev na predlagane ukrepe, ki so pogosto uspešni,« opozarja poslanec in k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju teh politik vabi tudi širše gospodarstvo.

Zadnji mejnik

Klemen Boštjančič postal podpredsednik Gibanja Svoboda

Svet stranke Gibanje Svoboda je 27. marca 2024 mag. Klemna Boštjančiča imenoval za novega podpredsednika Gibanja Svoboda. Mag. Boštjančič se je tako pridružil dvema dosedanjima podpredsednikoma, poslanki Sari Žibrat in ministru Mateju Arčonu.