Volilni avtobus Svobode je tokrat obiskal občine Osilnica, Kostel, Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica – območje, ki na zemljevidu Slovenije tvori zanimiv lok od obmejnih krajev ob Kolpi prek gozdnatega Kočevskega in Ribniškega polja do hitro rastočega ljubljanskega zaledja. Prav ta raznolikost prostora najbolje pokaže, kako različne razvojne potrebe imajo slovenske občine – in kako pomembno je, da država pri razvoju upošteva posebnosti vsakega okolja.
Poslanski kandidati Svobode v teh občinah so Marjan Lisac (Kočevje), Simona Pirnat Skeledžija (Ribnica – Dobrepolje), Ema Perme (Grosuplje), Vojko Adamič (Ivančna Gorica) in Jure Leben (Vič – Rudnik 1). Vsi dobro poznajo lokalne razmere in razvojne izzive območja – od prometne povezanosti in vodne infrastrukture do razvoja gospodarstva, turizma in kakovosti javnih storitev.
Srečanja z ljudmi, pogovori na trgih in obisk lokalnih skupnosti so bili namenjeni predvsem neposrednemu stiku z občani. Volilni avtobus tako ni zgolj simbol kampanje, temveč priložnost, da se na terenu preveri, kako se razvojne politike države odražajo v življenju ljudi – v občinah, kjer se odločitev države neposredno vidi v novih projektih, obnovljenih cestah, vodovodih, vrtcih ali domovih za starejše.
Prav ta del Slovenije je v zadnjih štirih letih doživel številne razvojne premike. V mandatu vlade dr. Roberta Goloba so se v občinah na tej poti izvajali ali začeli projekti v skupni vrednosti približno175 milijonov evrov, ki vključujejo vlaganja v vodno infrastrukturo, prometno varnost, zdravstvene ustanove, stanovanjsko politiko, digitalno povezljivost ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Od sanacije vodotokov ob Kolpi in izboljšanja vodovodnih sistemov na Kočevskem, do novih vrtcev, zdravstvenih objektov in prometnih ureditev v osrednjeslovenskih občinah – skupna nit teh projektov je prizadevanje za enakomeren razvoj države. Vlada in poslanci Svobode so v tem mandatu poudarjali prav to: da razvoj Slovenije ne sme ostati omejen na največja mesta, temveč mora doseči tudi manjše občine in obmejna območja.
Pot volilnega avtobusa skozi jugovzhodno Slovenijo je zato tudi priložnost za pogled nazaj – na projekte, ki so bili izvedeni ali začeti – in hkrati pogled naprej: kako nadaljevati razvoj, ki je v teh občinah v zadnjih letih dobil nov zagon.
Skupna razvojna zgodba: vlaganja države kot motor razvoja lokalnih skupnosti
Občine Osilnica, Kostel, Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica tvorijo raznolik, a razvojno povezan prostor – od obmejnih in podeželskih občin do hitro rastočih obmestnih središč. Prav ta raznolikost kaže, kako pomembna so ciljno usmerjena državna vlaganja, ki odgovarjajo na konkretne potrebe posameznih okolij. V mandatu sedanje vlade so bile v teh občinah izvedene ali začete investicije, ki segajo od vodne infrastrukture, komunalnih sistemov in prometnih povezav do stanovanj, zdravstva, šolstva, kulture in varovanja narave.
Takšna vlaganja niso rezultat naključja, temveč jasno zastavljene razvojne politike, ki jo vodi vlada in jo v Državnem zboru podpira Svoboda kot največja vladna stranka. Cilj te politike je enakomeren razvoj vseh delov Slovenije – tako velikih mest kot manjših občin in obmejnih krajev.
Projekti, ki so bili v tem mandatu zagnani ali izvedeni, dokazujejo, da lahko država v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ustvarja konkretne spremembe: od boljše infrastrukture in večje varnosti do novih razvojnih priložnosti za gospodarstvo, turizem in kakovost življenja ljudi.
Prav ta skupna razvojna zgodba je tudi rdeča nit poti volilnega avtobusa Svobode: pokazati, da so projekti, ki so se začeli v tem mandatu, temelj za nadaljnji razvoj slovenskih občin in za stabilno prihodnost države.
Občina Osilnica: vlaganja v oskrbo starejših, vodno infrastrukturo in digitalno vključenost
Skupna vrednost projektov: približno 12,4 milijona evrov.
V Občini Osilnica so bila v tem mandatu izvedena ali začeta vlaganja, ki se osredotočajo predvsem na izboljšanje socialne infrastrukture, odpravo posledic naravnih nesreč ter krepitev digitalne dostopnosti za prebivalce. Največji projekt predstavlja rekonstrukcija in novogradnja enote Doma starejših občanov Ljubljana Šiška – enota Osilnica, vredna približno 7 milijonov evrov. Gre za pomembno investicijo v socialno infrastrukturo, ki bo starejšim prebivalcem omogočila dostopnejšo institucionalno oskrbo v domačem okolju.
Pomemben sklop predstavlja tudi projekt vzpostavitve vodne infrastrukture v funkcionalno stanje na porečju srednje Save in Kolpe s pritoki, vreden približno 5 milijonov evrov. Projekt vključuje sanacijo vodotokov in vodnogospodarskih ureditev po poplavah avgusta 2023 ter izboljšuje poplavno varnost naselij ob reki Kolpi.
Med projekti je tudi odprava posledic neposredne škode po poplavah maja 2023, vredna približno 0,4 milijona evrov, ki vključuje obnovo poškodovane infrastrukture. Dopolnjujejo jih manjši projekti, kot so vzpostavitev Digi info točk, kjer prebivalci dobijo pomoč pri uporabi digitalnih storitev države, ter program Mobilni heroji, namenjen izboljšanju digitalnih kompetenc starejših prebivalcev.
Občina Kostel: zanesljiva oskrba z vodo in sanacija po naravnih nesrečah
Skupna vrednost projektov: približno 11,1 milijona evrov.
V Občini Kostel je največji poudarek namenjen zagotavljanju varne oskrbe s pitno vodo in sanaciji infrastrukture po poplavah. Največji projekt predstavlja novogradnja in obnova vodovodnega sistema Kostel, v vrednosti približno 5,17 milijona evrov, ki vključuje gradnjo novih vodovodnih povezav ter posodobitev obstoječega omrežja za stabilno oskrbo prebivalcev.
Pomemben je tudi projekt sanacije vodne infrastrukture na porečju srednje Save in Kolpe po poplavah avgusta 2023, v vrednosti približno 4,97 milijona evrov, ki vključuje utrjevanje brežin, urejanje vodotokov ter obnovo poškodovanih objektov. Med manjšimi, a pomembnimi projekti je gradnja vodovodnega sistema Jakšiči, vredna približno 0,23 milijona evrov, ki izboljšuje oskrbo s pitno vodo v posameznih zaselkih.
Ob tem poteka tudi projekt GOŠO6 – Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ki prinaša hitro internetno povezavo na podeželje.
Občina Kočevje: vlaganja v vodno infrastrukturo, promet in razvoj gospodarstva
Skupna vrednost projektov: približno 15 milijonov evrov.
V Občini Kočevje so bila v tem mandatu izvedena ali začeta številna vlaganja, ki so usmerjena predvsem v komunalno infrastrukturo, prometno varnost in razvoj lokalnega gospodarstva. Eden večjih projektov je novogradnja in obnova vodovodnega sistema na območju Kočevskega, ki vključuje posodobitev vodovodnega omrežja in izboljšanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo. Projekt predstavlja pomemben korak k stabilni vodni oskrbi v širši regiji.
Pomemben infrastrukturni projekt je tudi nadgradnja cestne infrastrukture na območju Kočevja, ki vključuje rekonstrukcije posameznih regionalnih in lokalnih cestnih odsekov ter izboljšanje prometne varnosti.
V občini so bila sredstva namenjena tudi razvoju podjetniške infrastrukture in podpori gospodarstvu, zlasti projektom, ki spodbujajo razvoj malih in srednjih podjetij ter trajnostne oblike turizma v gozdnatem kočevskem prostoru. Med projekti so tudi programi digitalne vključenosti prebivalcev, ki vključujejo Digi info točke in izobraževanja za uporabo digitalnih storitev države.
Marjan Lisac: »Pri svojem delu in v vsakdanjem stiku z ljudmi vidim, kako pomembni so močno javno šolstvo, dostopno zdravstvo ter varno in spodbudno okolje za razvoj mladih. Prav zato želim v politiko prenesti vrednote sodelovanja, odgovornosti in povezovanja.
Če bom izvoljen, se bom zavzemal za enakomeren regionalni razvoj, več vlaganj v infrastrukturo podeželja ter krepitev javnih storitev – od šolstva in zdravstva do socialne varnosti. Pomembno se mi zdi tudi ustvarjanje priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta ter podpora prostovoljstvu, gasilstvu in kulturi, ki so stebri povezane skupnosti.
Verjamem v politiko dialoga in spoštovanja, v politiko, ki povezuje in ne razdvaja. V Državnem zboru želim odgovorno in glasno zastopati interese ljudi iz Kočevske ter poskrbeti, da njihov glas ne bo preslišan, ampak slišan in upoštevan.«
Pri svojem delu in v vsakdanjem stiku z ljudmi vidim, kako pomembni so močno javno šolstvo, dostopno zdravstvo ter varno in spodbudno okolje za razvoj mladih.
Občina Ribnica: infrastruktura, rokodelstvo in razvoj skupnosti
Skupna vrednost projektov: približno 14,6 milijona evrov.
V Ribnici so vlaganja razdeljena med komunalno infrastrukturo, varstvo narave, razvoj rokodelstva in socialno infrastrukturo. Največji projekt predstavlja novogradnja in obnova vodovodnega sistema Ribnica, vredna približno 5,17 milijona evrov, ki izboljšuje oskrbo s pitno vodo.
Pomemben je tudi projekt ZaJame – varovanje jamskih ekosistemov vzhodne Slovenije, vreden približno 2,03 milijona evrov. Projekt vključuje raziskovanje in zaščito podzemnih habitatov ter ohranjanje biodiverzitete v kraških jamah.
Med pomembnimi projekti je tudi večnamenski romski center Ribnica, vreden približno 1,1 milijona evrov, namenjen socialnemu vključevanju in izboljšanju pogojev za izobraževanje ter zaposlovanje pripadnikov romske skupnosti. Izvedena je bila tudi gradnja kanalizacijskega sistema v naseljih Sajevec, Jurjevica in Kot, vredna približno 0,89 milijona evrov, ki izboljšuje komunalno infrastrukturo in varuje okolje.
Dodatno so bila sredstva namenjena razvojnim spodbudam za rokodelstvo, tradicionalno dejavnost Ribnice, ki vključujejo podporo podjetjem, razvoj novih produktov ter promocijo rokodelske dediščine.
Občina Velike Lašče: ohranjanje kulturne dediščine in razvoj lokalne infrastrukture
Skupna vrednost projektov: približno 3 milijone evrov.
V Občini Velike Lašče so vlaganja usmerjena predvsem v kulturno dediščino, lokalno infrastrukturo ter razvoj turističnega potenciala območja. Pomemben projekt predstavlja obnova objektov kulturne dediščine, povezanih s slovensko literarno tradicijo, med drugim območja Trubarjeve domačije na Rašici, ki je eden ključnih simbolov slovenske kulturne zgodovine.
Izvedeni so bili tudi projekti posodobitve lokalne komunalne infrastrukture, ki vključujejo izboljšanje vodovodnih povezav ter nadgradnjo cestnega omrežja. Del sredstev je bil namenjen tudi razvoju turistične infrastrukture in promociji kulturnega turizma, saj območje Velikih Lašč predstavlja pomembno stičišče kulturne dediščine in naravne krajine.
Občina Ivančna Gorica: zdravstvena infrastruktura, promet in šolstvo
Skupna vrednost projektov: približno 30,2 milijona evrov.
Največja investicija v občini je novogradnja bolnišnice oziroma zdravstvene infrastrukture v Šentvidu pri Stični, vredna približno 12,6 milijona evrov, ki bistveno izboljšuje dostopnost zdravstvenih storitev v regiji. Pomemben projekt predstavlja tudi izgradnja izvennivojskega križanja v Ivančni Gorici, vredna približno 3,26 milijona evrov, ki izboljšuje prometno varnost in pretočnost prometa.
Med večjimi projekti je še gradnja novega vrtca v Šentvidu pri Stični, vredna približno 2,67 milijona evrov, ki zagotavlja dodatne kapacitete za predšolsko vzgojo. Izvedena je bila tudi rekonstrukcija Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, vredna približno 1,06 milijona evrov, ki izboljšuje pogoje za zdravstveno oskrbo.
Dopolnjujejo jih projekti komunalne infrastrukture, kot sta gradnja kanalizacijskega sistema Spodnja Draga in izgradnja vodovoda Ilova gora – Ravni dol.
Občina Grosuplje: vodna varnost, promet in razvoj javne infrastrukture
Skupna vrednost projektov: približno 46 milijonov evrov.
Največji projekt predstavlja zadrževalnik Veliki potok, vreden približno 12,47 milijona evrov, ki je namenjen protipoplavni zaščiti in urejanju vodnega režima. Pomemben je tudi projekt LIFE Amphicon, vreden približno 8,08 milijona evrov, ki vključuje obnovo habitatov in zaščito dvoživk na območjih Natura 2000.
Izvedena je bila tudi gradnja javne kanalizacije v naseljih Čušperk in Velika Račna, vredna približno 4,05 milijona evrov, ki izboljšuje komunalno infrastrukturo. Pomemben prometni projekt je ureditev cest in kolesarskih poti v Grosuplju, vredna približno 4,99 milijona evrov, ki izboljšuje prometno varnost in trajnostno mobilnost. Med projekti je tudi ZaJame – zahodna regija, vreden približno 3,32 milijona evrov, ki vključuje raziskovanje in zaščito kraških jam ter ohranjanje podzemnih ekosistemov.
V občini so bila izvedena tudi vlaganja v športno infrastrukturo, med drugim Športni park Brinje, ter v socialno infrastrukturo, kot je nadzidava Doma starejših občanov Grosuplje.
Ema Perme: »Sem pedagoginja in sociologinja ter rojena Grosupeljčanka. Znam poslušati, povezovati in se boriti za skupno dobro. Prav zato verjamem, da politika ni nekaj oddaljenega, temveč prostor, kjer lahko skupaj ustvarjamo boljše pogoje za življenje ljudi. Včasih slišimo, da je vseeno, kdo vodi državo, ker se doma ne spremeni nič. A številke povedo drugače. Po seznamu projektov (stanje 18. februar 2026) je bilo v mandatu 2022–2026 na območju občine Grosuplje potrjenih, načrtovanih, začetih ali izvedenih projektov v skupni vrednosti približno 46,46 milijona evrov. To niso zgolj številke na papirju, ampak konkretni projekti, ki vplivajo na razvoj občine in kakovost življenja ljudi. Zato so tudi volitve pomembne. 22. marca ne izbiramo le imen – izbiramo smer. Takrat ne odločamo samo o ‘politiki na televiziji’, ampak o tem, ali bo imela naša občina v Državnem zboru glas, ki zna poskrbeti, da se projekti res zgodijo. Da Grosuplje ne čaka, ampak gre naprej. S Svobodo gre Slovenija naprej. Vaš glas šteje.«
Znam poslušati, povezovati in se boriti za skupno dobro. Prav zato verjamem, da politika ni nekaj oddaljenega, temveč prostor, kjer lahko skupaj ustvarjamo boljše pogoje za življenje ljudi.
Občina Škofljica: vlaganja v prometno infrastrukturo in izboljšanje kakovosti bivanja
Skupna vrednost projektov: približno 45 milijonov evrov.
Občina Škofljica je bila v tem mandatu deležna vlaganj predvsem v prometno infrastrukturo in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev hitro rastoče ljubljanske obmestne občine. Pomemben projekt predstavlja nadgradnja cestnega in prometnega sistema na območju Škofljice, ki vključuje izboljšanje pretočnosti prometa ter povečanje prometne varnosti. Med večjimi investicijami so tudi projekti gradnje in posodobitve komunalne infrastrukture, kot so kanalizacijski sistemi in vodovodne povezave, ki omogočajo trajnostni razvoj naselij. Sredstva so bila namenjena tudi razvoju športne infrastrukture in javnih površin, ki izboljšujejo kakovost bivanja lokalnih prebivalcev.
Jure Leben: »Škofljica je moj dom. Tukaj živim z družino, tukaj se gibljem v naravi in tukaj vsak dan vidim, kako pomembno je, da se razvoj usklajuje z varstvom prostora. V tem mandatu smo v občini naredili pomembne premike – uredili športni park pri osnovni šoli, barjansko kolesarsko omrežje, zaščitili barje ter uredili vodovod v Gornjem Blatu. Začeli smo tudi z urejanjem železniške infrastrukture. Pripravljen je bil državni prostorski načrt za dvotirno progo, urejen je bil podvoz pod železnico, kar je ključno za zmanjševanje prometnih zastojev in boljšo povezanost z Ljubljano. V prihodnjem mandatu je naša naloga, da te projekte dokončamo in se še bolj posvetimo kakovosti življenja. Škofljica ima največjo osnovno šolo v Sloveniji in želim si, da bi bila prva, ki bi hrano v celoti dobivala iz lokalnih kmetij. Projekt je pripravljen – zdaj je čas, da ga uresničimo.«
V prihodnjem mandatu je naša naloga, da te projekte dokončamo in se še bolj posvetimo kakovosti življenja.
Med dvema razvojnima območjema: osrednjeslovenska regija in kočevsko-ribniški prostor
Posebnost tokratne poti volilnega avtobusa je tudi v tem, da je povezala dve razvojno različni območji Slovenije. Del občin na tej poti – Velike Lašče, Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica – sodi v osrednjeslovensko statistično regijo, ki je gospodarsko najmočnejša in najbolj poseljena regija v državi ter predstavlja širše zaledje Ljubljane. Druge občine na tej poti – Kočevje, Ribnica, Osilnica in Kostel – pa sodijo v prostor Jugovzhodne Slovenije, kjer razvojne razmere zaznamujejo drugačne geografske, demografske in gospodarske značilnosti.
Prav ta raznolikost prostora kaže, kako pomembno je, da država razvojne politike prilagaja posebnostim posameznih območij. Medtem ko se v osrednjeslovenskem prostoru pogosto odpirajo vprašanja prometne povezanosti z Ljubljano, stanovanjske politike in hitre rasti naselij, so v kočevsko-ribniškem prostoru razvojni izzivi povezani predvsem z dostopnostjo javnih storitev, ohranjanjem poseljenosti, razvojem gospodarstva ter trajnostnim upravljanjem naravnega okolja.
Ravno zato ima povezovanje teh območij tudi simbolno sporočilo. Pot volilnega avtobusa skozi občine od Kolpe do ljubljanskega zaledja kaže, da razvoj Slovenije ni enoten proces, temveč mozaik različnih lokalnih zgodb. Naloga države in razvojnih politik pa je, da v teh različnih okoljih ustvarjajo pogoje za primerljiv razvoj – od velikih mestnih središč do manjših obmejnih skupnosti.
Vlada na terenu in pogovor z ljudmi: od regijskega obiska do poti volilnega avtobusa
Občine, ki jih je tokrat povezala pot volilnega avtobusa Svobode so bile v tem mandatu deležne pozornosti tudi v okviru regijskih obiskov vlade dr. Roberta Goloba. Vladna ekipa je 24. februarja letos obiskala osrednjeslovensko regijo. Takšni regijski obiski so ena od značilnosti sedanje vlade: ministri in predsednik vlade se na terenu srečujejo z župani, gospodarstvom, javnimi ustanovami in predstavniki civilne družbe ter skupaj preverjajo, kako potekajo razvojni projekti in kakšne so potrebe posameznih regij.
Predsednik vlade je obisk začel prav v Domu starejših občanov Grosuplje, kjer se je skupaj s člani vlade seznanil z razvojem socialne infrastrukture in vlaganji države v domove za starejše ter v sistem dolgotrajne oskrbe. Ob tem je poudaril, da država v tem mandatu pospešeno vlaga v infrastrukturo, zdravstvo, socialne storitve in razvoj lokalnih skupnosti. Regijski obiski so po njegovih besedah namenjeni prav temu, da vlada razvojne izzive spoznava neposredno na terenu ter skupaj z občinami išče rešitve za nadaljnji razvoj regij.
Razprave so bile osredotočene na ključna razvojna vprašanja – od prometne infrastrukture in energetike do stanovanjske politike, izobraževanja in socialnih storitev. Izpostavljeno je bilo tudi, da je osrednjeslovenska regija gospodarsko najmočnejša regija v državi, vendar njen nadaljnji razvoj zahteva stalna vlaganja v mobilnost, infrastrukturo, javne storitve in dostopna stanovanja.
Regijski obisk vlade je tako odprl prostor za neposreden dialog med državo in lokalnimi skupnostmi. A razvoj regij se ne meri zgolj v sprejetih odločitvah ali podpisanih projektih, temveč tudi v tem, kako te odločitve razumejo in doživljajo ljudje, ki tam živijo. Prav zato ima posebno težo tudi obiski volilnega avtobusa Svobode.
Če je bil regijski obisk vlade namenjen predvsem usklajevanju razvojnih prioritet z župani, gospodarstvom in javnimi ustanovami, je pot volilnega avtobusa priložnost za neposreden stik z občani. Na trgih, v krajevnih središčih in ob srečanjih z lokalnimi skupnostmi so kandidati Svobode prisluhnili vprašanjem ljudi ter predstavili projekte, ki so bili v teh občinah v zadnjih letih izvedeni ali začeti.
Na ta način se simbolno povezujejo tri ravni delovanja: od odločitev vlade, prek razvojnih projektov v občinah, do pogovorov z ljudmi na terenu. Prav ta neposredna povezava med državo, lokalnimi skupnostmi in državljani je ena od značilnosti sedanjega mandata – razvojne odločitve niso sprejete daleč od ljudi, temveč v dialogu z okolji, ki jih najbolj zadevajo.
Skupna pot razvoja
Pot volilnega avtobusa skozi občine Osilnica, Kostel, Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Ivančna Gorica, Grosuplje in Škofljica je torej povezala zelo različne dele Slovenije – od obmejnih krajev ob Kolpi do hitro razvijajočega se zaledja Ljubljane. V zadnjih štirih letih so se v teh občinah izvajali številni projekti, ki segajo od prometne in komunalne infrastrukture do socialnih storitev, izobraževanja, stanovanjske politike in varstva okolja. Skupna vrednost teh vlaganj kaže, da razvoj ni zgolj politična obljuba, temveč konkreten proces, ki ga je mogoče meriti v novih objektih, obnovljenih cestah, vodovodih, vrtcih, domovih za starejše in drugih javnih storitvah, ki neposredno izboljšujejo kakovost življenja ljudi.
Obisk volilnega avtobusa je zato več kot zgolj del predvolilne kampanje. Je priložnost za pogovor z ljudmi, za preverjanje, kako se razvojne odločitve države odražajo v lokalnem okolju, in za razmislek o tem, kako nadaljevati začeto delo. Prav v dialogu z občani, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom nastaja tudi vizija nadaljnjega razvoja – takšna, ki povezuje različne dele države in ustvarja pogoje za stabilen in dolgoročen napredek Slovenije.
Na poti od Kolpe do ljubljanskega zaledja se tako znova potrjuje preprosto sporočilo: razvoj države je najmočnejši takrat, ko se začne na terenu, med ljudmi in v njihovih skupnostih.
